“Naj se ve, kdo so bili ti ljudje”

Predstavitev knjige Kdo so bili ti ljudje in odprtje razstave v NŠK

V prostorih Narodne in študijske knjižnice je v torek, 15. septembra, potekal večerni pogovor zgodovinarja Štefana Čoka s sestrama Katico Del Bon in Ireno Colja, hčerkama kraškega prvoborca Franca Šibelje. Predstavili so dokumentarno monografijo Kdo so bili ti ljudje Franca Šibelje in razstavo o življenju Antona Šibelje. Dogodek je na harmoniki obogatil Tomaž Gantar.

Zgodovinar Štefan Čok je ob branju knjige, ki nas pelje skozi življenjsko pot aktivistov, izpostavil bistvene značilnosti. Knjiga poseben poudarek daje dejstvu, da se je na Primorskem pripravljanje na upor proti dvajsetletnemu fašizmu začelo že pred izbruhom druge svetovne vojne. Fašistična oblast je dobro poznala teren in točno vedela, koga mora nadzorovati. Zgodovinsko je bil v letih 1941 in 1942 fašizem “zmagovit”, saj je skušal Slovence utišati – “po štirih junakih v Bazovici tudi drugih pet izgubi življenje na openskem strelišču – drugi tržaški proces, drugi signal, ki ga fašizem daje Slovencem,” je pojasnil zgodovinar Čok. Takrat, ko so iz sveta prihajale novice o premikanju vojsk, vsesplošnem razdejanju, pa so se na Krasu tajno zbirale skupine mladih in se povezovale v partizansko gibanje.

Po koncu vojne je sledilo obdobje negotovosti, ko miru še ni bilo, saj so potekala pogajanja o mejah, meddržavni odnosi pa so bili napeti. Prav nadaljnji boj in življenje posameznikov za priznanje lastnih pravic, ko je “velika zgodovina” že minila, je ključno za razumevanje preteklosti in njeno predajanje mlajšim generacijam: “Razumevanje preteklosti v luči, kar delaš danes, ni samo pomembno, je tudi potrebno,” je na koncu izjavil zgodovinar Štefan Čok.

Knjiga Kdo so bili ti ljudje, ki sta jo v samozaložbi izdali sestri Katica in Irena, je zgodovinsko-biografski dokumentarec o njunem očetu, prvoborcu Francu Šibelji – Jošku. Knjiga obsega 270 fotografij in dokumentov, tematsko pa zaobjema obdobje fašizma, konca druge svetovne vojne in prva desetletja po vojni. Spremno besedo je napisal zgodovinar Danijel Guštin. Prvoborec je na lastni koži doživel posledice vojne in miru, beležil in zbiral podatke. Hčerki se iz otroških let spominjata, kako je oče, kljub cenzuri, predano pisal svoje spomine z obvezo, da mora kaj pustiti za sabo; tako je izdal dve zelo uspešni knjigi. Oče se ni šolal v slovenščini, zato mu je bilo pisanje težje. Imel pa je gradiva na pretek, da bi lahko izdal še eno knjigo, a mu je to žal preprečila bolezen. Zato sta njegove sanje uresničili hčerki in ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne izdali knjigo Kdo so bili ti ljudje na podlagi originalnega in neobjavljenega gradiva. Predstavitev v Trstu sta avtorici načrtno pripravili na simbolični datum, “na dan, ko je bil del Primorske priključen matični domovini”. Na dogodku sta zapeli tudi pesem o Stjenki, ki sta jo našli v arhivih in sami uglasbili.

Franc Šibelja – Joško se je ob boku sorodnika in sovaščana Antona Šibelje med prvimi na Krasu z orožjem uprl fašizmu. Franc se je rodil leta 1923 v Tomačevici na Krasu v osemčlanski revni družini. Obiskoval je italijansko osnovno šolo, ker je bila slovenska beseda prepovedana, doma pa so se vseeno pogovarjali po slovensko.

Zamera, strah, jeza, nezadovoljstvo so pronicali ne samo med odrasle, ampak tudi med mlade. Ob koncu leta 1940 so se začeli zbirati na tajnih srečanjih, ki jih je vodil Anton Šibelja, pri katerih so potekale konspiracije proti takratni oblasti. Konec vojne pa Šibelji ni pomenil preprosto prehoda iz vojne v mir. “Človek, ki je med vojno tvegal življenje za osvoboditev Primorske, je po koncu vojne stal na kontrolni točki, kjer je dan in noč preverjal, kdo potuje proti prostoru, ki ga je sam doživljal kot svoj rodni svet.”

Večer se je nadaljeval z odprtjem razstave, prvega projekta sester Katice Del Bon in Irene Colja, o življenju Antona Šibelje – Stjenka. Anton Šibelja (roj. 1914) je že kot mladenič moral v Trst, kjer se je zaposlil kot mehanik v miljski ladjedelnici. Vključil se je v TIGR, zaradi česar so ga fašistične oblasti večkrat zatirale in mučile. Leta 1942 se je priključil partizanskemu gibanju. Leta 1949 je bil v Ljubljani oblikovan za narodnega heroja. Razstava, na kateri so na ogled fotografije in dokumenti iz Stjenkove zapuščine, bo v Narodni in študijski knjižnici v Trstu odprta vse do 20. oktobra.