Kriške in kraške korenine so še kako trdne!
“Poglejte naju! Tukaj je skupaj skoraj 200 let”, je hudomušno pripomnil Prešernov nagrajenec in jubilant, pesnik Miroslav Košuta, ko je prejšnji teden v Tržaškem knjižnem središču ob predstavitvi svojega zadnjega dela, knjige spominov Mornar na kozi, nekoliko presenečeno ugotovil, da mu je prišel čestitat tudi starosta slovenskih pisateljev, Boris Pahor.
Praznovanje 80. rojstnega dne kriškega pesnika v novi slovenski knjigarni sredi Trsta je tako dobilo še nekoliko drugačen pomen pričevanja prisotnosti slovenskega življa v “mestu v zalivu” skozi razburkano 20. stoletje. Gre za vztrajnost in gre za trdoživost teh pričevalcev, ki so na svoji koži občutili in z lastnimi očmi videli številne spremembe v Trstu in njegovi okolici. “Da, ko gre za to mesto, lahko govorim o svojem Trstu”, je še odgovoril Košuta na novinarsko vprašanje. “Na to mesto sem vezan že skoraj celo življenje. V mlajših letih sem za krajše obdobje odšel v Ljubljano. Tam sem imel nekaj zdravstvenih težav. Zdravniki so me zato poslali ponovno v Trst, da bi tu umrl. A, kot vidite, sem še vedno tukaj. Zdravniki niso upoštevali mojih trdnih kriških in kraških korenin. Da, tudi zdravniki se lahko zmotijo”.
To je Miroslav Košuta, ki je ob visokem jubileju še vedno življenjski in živahen. Pa tudi brez dlak na jeziku. Potem ko je 11. marca svoj rojstni dan preživel v Ljubljani in v Konzorciju predstavil svoje najnovejše delo (izdala ga je Mladinska knjiga), so mu slavje pripravili tudi doma. V nizu srečanj “Na kavi s knjigo”, ki jih prirejajo Mladika, ZTT in Tržaško knjižno središče, so tako v sredo, 16. marca, tudi v Trstu predstavili delo Mornar na kozi in obenem izkoristili priložnost za obeležitev nedavnega 80. pesnikovega rojstnega dne. K temu je seveda spadala tudi priložnostna torta, pred tem pa tudi glasbeno voščilo pevke Irene Tratnik, ki se je Košuti poklonila s popevkami, za katere je besedilo napisal sam pesnik.
Jutro je bilo vsekakor posvečeno pogovoru z jubilantom, ki sta ga vodili urednica Mladike Nadia Roncelli in urednica na Mladinski knjigi Nela Malečkar. Genealogija tega dela je zelo dolga, je pojasnil Košuta. Knjiga je začela nastajati leta 1999, ko je pesnik bil ob službo in se v tistem trenutku zatekel v spomine, da bi tako bežal pred realnostjo. Medtem so se začeli pojavljati še drugi projekti in obveznosti. S knjigo je začel odlašati in jo potem spravil v predal. Nekaj poglavij, ki so bila že napisana, je uporabil tudi v drugih delih. Tako je čas tekel in knjiga je ostala v tistem predalu vse do nedavnega. Ko jo je Košuta vzel spet v roke, da bi jo dokončno uredil in oddal založniku, pa preglavic še ni bilo konec. Kot se pogosto rado dogaja, je v trenutku potrebe odpovedala… tehnologija. Računalnik je, po domače, “crknil” in potrebno je bilo spet zbrati misli in zapisati že napisano.
Mornar na kozi je pesnikov sprehod skozi prvi dve desetletji njegovega življenja, torej skozi obdobje fašizma, druge svetovne vojne in Tržaškega svobodnega ozemlja. Zgodba je torej o otroku, najstniku in nato mladeniču, ki je odraščal na zagrajenem borjaču v Križu. Je pa tudi zgodba o prisotnosti slovenskega človeka na Krasu in ob morju ter o razvoju dogodkov ter spremembah, ki jih je prinesel povojni čas. “V Križu je bilo po vojni lepo”, je dejal Košuta, “a veliki zgodovinski dogodki so izjemno vplivali tudi na vsakdanje življenje na vasi. Spomnim se leta 1948 in resolucije Informbiroja, ki je bil za nas preprosto Kominform. Takrat se je vas razklala. In spomnim se, da so mojega očeta takrat na vasi razglasili za 'titofašista'”. Skratka, gre za knjigo, ki želi biti dokument o času, ki je za mlade težko doumljiv, in o prostoru, ki je mladim prav tako nedostopen. Kljub temu da živijo v istem mestu, se je to mesto v zadnjih desetletjih tako spremenilo, da je glede na razmere, ki jih opisuje knjiga, neprepoznavno.
kil
