Kras v barvi in verzu
Štanjel / Razstava likovnih del in poezij v Galeriji Lojzeta Spacala
Štanjelska Galerija Lojzeta Spacala gosti razstavo, ki nam na izjemno subtilen in hkrati prepričljiv način odstira lepoto umetniškega ustvarjanja šestih prepoznavnih in v zgodovino tega prostora že zapisanih ustvarjalcev, ki ta obmejni, primorski prostor bogatijo in plemenitijo s slikarskimi in grafičnimi deli ter poezijo. V presojo in užitek se nam ponuja šest izjemnih pogledov, trije slikarski in trije pesniški, ki se prepletajo med seboj in ustvarjajo dialog: dialog lepote likovnega in pesniškega jezika, preplet videnj in doživetij. Izpostavljajo izrazno moč umetnikov, ki desetletja ustvarjajo v zamejskem prostoru, večina na Tržaškem, le eden je iz rezijskega kulturnega prostora in ustvarja v rezijanskem solbaškem narečju. V dveh nadstropjih slikarska in grafična dela Lojzeta Spacala, Klavdija Palčiča in Franka Vecchieta bogatijo verzi treh pesnikov, Miroslava Košute, Marka Kravosa in Renata Quaglie.
Kras doživljamo vsak po svoje, a najpogosteje nas ne pušča ne hladne in nečuteče, temveč v nas največkrat prižiga ogenj občudovanja, hrepenenja in lepote. Lojze Spacal je svoja občutja in čutenja, ki jih je nosil v sebi celo ustvarjalno obdobje, zelo lepo ujel v teh besedah: “Pravijo, da je Kras skop po svoji naravi. Morda je to res za vse, ki ga ne razumejo, ga ne znajo doumeti, prodreti v njegovo skrivnost …” Umetniki, ki smo jih povezali s Spacalovim imenom v njegovi štanjelski galeriji, Kras pogosto vpletajo v svoja razmišljanja in snovanja in velikokrat ga lahko zaslutimo tako v kompozicijah, barvnih strukturah, risbi, svetlobi kot v ritmu, besedah in namigih. Dvojice, ki smo jih povezali zaradi dolgoletnega sodelovanja in prijateljevanja ter tudi spoštljivega občudovanja, nas nezavedno zapeljejo v svetove, kjer nas nagovorijo z eleganco, premišljenostjo in skladnostjo tako besed kot barvnega in risarskega prepleta. Poudarek je na slikarskih in grafičnih delih, pa vendar, izbrane pesmi ob njih dajejo likovnim delom novo dimenzijo. Odpre se nam drugačen svet, v katerem beseda poudari pomen likovne igre in izpostavi širino sveta, v katerem je lepota izražanja zaželena in spoštovana. Te dvojice so zaživele spontano, tako kot so se skozi življenje spletale njihove vezi ter vznikali izrazi podpore in občudovanja.
Klavdij Palčič in Miroslav Košuta. Desetletja se je Klavdij Palčič strastno, izzivalno in nagovarjajoče gibal med čisto likovnostjo in metaforo z nenavadno zgovornim prepletom različnih likovnih tehnik in šokantnih kombinacij. Z veliko ljubeznijo je oživljal nezamenljivo prepoznavne likovne pripovedi, dotikajoče in sugestibilne, v svojem nagovoru čutno estetske, v barvno žarečih podoživljanjih odpirajoče celo paleto miselnih in čustvenih odzivanj. Palčičeva figura se je skozi leta izražala čedalje bolj dramatično v dvojnem videnju, v abstrakciji in figurativnosti. Velikokrat se je spogledovala z verzi dolgoletnega prijatelja Miroslava Košute in tudi tokrat drug drugega dopolnjujeta.
Franko Vecchiet in Marko Kravos. Franco Vecchiet je izviren v iskanju različnih materialov in likovnih sredstev, ne da bi tajil svojih nagnjenj h geometrizmu in čisti likovni ploskvi ter skrbno premišljenemu izboru barv v zelo poenostavljeni barvni lestvici. Gledalca spretno nagovarja k razumevanju, občutenju in sprejemanju njegove prepoznavne likovno-estetske rešitve. Desetletja raziskovalen in svoboden v iskanjih v različnih tehnikah se tukaj sooča z besedami prijatelja, pesnika Marka Kravosa.
Lojze Spacal in Renato Quaglia. Spacal, mojster grafičnih in slikarskih tehnik, ki je bil skozi ustvarjalno obdobje vse bolj osredotočen k čedalje bolj prepoznavnim kristaliničnim rešitvam in zelo blizu geometrijske abstrakcije, je prepoznavno spodbujal govorico skladnih črt in trdne kompozicije, polnih, čistih in simboličnih barv ter velikokrat tudi haptičnosti. V svojem dolgem ustvarjalnem obdobju je prehodil pot, ki ga je iz magičnega realizma in realističnega obravnavanja sveta v različnih izpeljankah pripeljala do realizacije poetičnega abstraktnega videnja likovnega polja. Na razstavi so njegova dela oplemenitena s pogledi in besedami njegovega oboževalca, pesnika Renata Quaglie.
