Končno bo trg pred kapelico na Lajnarjih poimenovan po g. Zorku
Letošnja julijska naslovnica rojanskega glasila Med nami je posvečena prazniku domačih zavetnikov, sv. Mohorja in Fortunata. O njunem žrtvovanju (umrla sta nasilne smrti) ter o nezamenljivem duhovnem doprinosu drugih svetnikov, ki so našim prednikom vlili vero v Boga (na primer sv. Ciril in Metod), razmišlja domači dušni pastir g. Franc Vončina v uvodnem zapisu. Njegove besede se povezujejo na današnji čas, ko se nam “ponujajo razni maliki, ki pa ne vzdržijo dolgo”. Mar se ne bi raje približali temeljem živega Boga, “ki so kljubovali skozi stoletja, in se vprašali o pomenu tiste modrosti, ki je zapisana v Svetem pismu? Evangelij ljubezni, Božje dobrote in večnega življenja so naši predniki kot dragocen dar prenašali iz roda v rod: o tem nam pričajo naša svetišča in naše cerkve. Tudi rojanska cerkev, posvečena velikima svetnikoma. Zvesta sodelavka glasila, gospa Uča Trobec, na podlagi Magnificata prinaša pričevanje o življenju, mučeništvu in smrti sv. Mohorja in njegovega diakona Fortunata, ki sta bila po nalogu cesarskega namestnika Sebastesa obglavljena 12. julija v Ogleju, kjer sta oznanjala Kristusov nauk.
In prav na ta dan se iz leta v leto ponavlja rojansko versko slavje, o katerem je govor v poročilu, ki sledi zapisu gospe Trobec. Bralci publikacije, ki jo izdaja Društvo Rojanski Marijin dom, izvemo tako, da je dvojezično sveto mašo ob somaševanju številnih duhovnikov (med njimi tudi msgr. Vončina) daroval krajevni župnik g. Karol, na koru pa sta izmenično pela Rojanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Zulejke Devetak in ob orgelski spremljavi Paola Venierja ter italijanska pevska skupina, ki jo vodi Marcello Panerai. Slovensko tradicijo Rojana sta poleg vernikov potrdili tudi prisotnost narodnih noš in zastava Marijine dužbe, ki jo je letos nosil mladi Michael Piapan.
Poletna številka glasila Med nami ne bi bila … poletna, če v njej ne bi našli zapisa o kresni noči. Spomine na čar tega dogodka prinaša prav tako zvesta sodelavka glasila Anamarija Volk Zlobec s svojim tankočutnim zapisom. Izpod peresa Bojane Dona pa je nastal zanimiv zapis o begunskih dinamikah v času zavezniške vojaške uprave v Trstu. V tem obdobju je namreč Rižarna nudila streho beguncem z vzhoda, “ki so med tistimi stenami našli zavetišče in s svojo prisotnostjo, polno pričakovanj, omilili spomin na grozote, ki so se pred leti v njej dogajale”. Aleksander Korošic prinaša zapis o romanju v Leskovec na grob nepozabnega rojanskega dušnega pastirja g. Zorka in prispevek o prijetnem druženju rojanskih pevcev ob 50-letnici prenosa slovenske maše po radiu. Uča Trobec je prispevala še zapis o romanju v Crngrob pri Škofji Loki, ki ga prireja Duhovska zveza. Bogat je razdelek, ki obravnava društveno delovanje; glasilo dopolnjujejo še stalne rubrike (darovi, čestitke in sožalja).
Tokratna julijska številka glasila vabi v nedeljo, 30. avgusta, k vsakoletni maši pri Lajnarjih. Letos bo verski dogodek končno lahko sovpadal s poimenovanjem trga pred kapelico po pok. g. Zorku (svečanost bo ob 17. uri). Lani je poimenovanje odpadlo, letos pa se je uresničilo, čeprav ne tako kot so si ga Rojančani in domačini želeli: “Žal nikakor nismo dosegli, da bi bil na občinski tabli tudi slovenski napis. Občina se strogo drži zakonskih predpisov, ki za tržaško občinsko območje ne predvidevajo uradne dvojezičnosti”. Zato so člani slovenske rojanske skupnosti dali izdelati dvojezično spominsko tablo, ki jo bodo ob tej priložnosti postavili na zid poleg kapelice. “Na njej bo napis, ki bo mimoidoče seznanjal s tem, da je kapelico postavil leta 1954 g. Stanko Zorko, ki je bil 50 let dušni pastir za slovenske vernike v Rojanu”. Stroške za to bo krilo Društvo Rojanski Marijin dom, kar ni nezanemarljiv podatek. Domačini obenem upajo, da bodo do takrat pripravljeni težko pričakovani dvojezični kažipoti za Piščance in Lajnarje, ki jih bodo prav zaradi normativov o dvojezičnosti postavili nekoliko više na tamkajšnjem griču.
IG
