Giuseppe Colasanto je odkril, da je v Jeruzalemu delček Trsta

V starem delu Jeruzalema stoji stavba, ki je zgodovinsko povezana s Trstom in širšim srednjeevropskim prostorom. O njej je 11. fabruarja tekla beseda v tržaški kavarni San Marco. Avtor tega zanimivega odkritja je upokojeni podkvestor Giuseppe Colasanto, ki se je službeno večkrat mudil v tujini, tudi na Bližnjem vzhodu.

V Jeruzalemu od srede 19. stoletja deluje Avstrijsko zavetišče Svete družine. Nastalo je kot nastanitveno središče za romarje iz avstrijskega cesarstva, ki so obiskovali Sveto deželo. V zavetišču so lahko romarji do tri noči prenočili zastonj.

Za ureditev zavetišča je takratne osmanske oblasti zaprosil sam cesar Franc Jožef, “ki je v zameno za pridobitev dovoljenja dopustil, da so v Trstu leta 1856 uredili prvo muslimansko pokopališče v Zahodni Evropi,” je obrazložil Colasanto.

Lastnik zavetišča s pomenljivo zgodovino je danes dunajska nadškofija. Zanj ustrezno skrbijo prostovoljci iz Avstrije. V poslopju, ki je opremljeno v srednjeevropskem slogu, so dvorane in knjižnica; v njem tudi redno prirejajo koncerte klasične glasbe.

Zanimivost predstavlja dejstvo, da v zavetišču obratuje kavarna, ki nosi ime po Trstu. V njej lahko obiskovalci prebirajo časopise v nemškem jeziku, srebajo kavo znamke Meinl in denimo okušajo sacher torto.

Colasanto, ki je pred nedavnim objavil knjigo z naslovom Oltrefrontiera, v kateri ponuja pogled policijskega funkcionarja na obmejne stvarnosti in migracijske tokove, je med drugim odkril, da je bil Franc Jožef med svojim obiskom Jeruzalema nastanjen v Avstrijskem zavetišču.

Avstro-ogrski cesar, ki ni bil strasten ljubitelj potovanj, je Sveto deželo obiskal nekaj let po odprtju Sueškega prekopa, ki so ga svojemu namenu predali leta 1869.

Razlog, zaradi katerega so kavarni nadeli ime našega mesta, je povezan “z zanimanjem, ki so ga v tistem času Habsburžani izkazovali strateškemu pomenu, ki ga je za njih imel Bližnji vzhod”. Ne smemo pozabiti, da je bil Trst glavno avstro-ogrsko pristanišče in okno Srednje Evrope v svet. Zato je tržaška kavarna sredi Jeruzalema tudi s simbolnega vidika predstavljala pravšnjo izbiro.

Spomniti velja, da je v multifukcionalnem Avstrijskem zavetišču do konca prve svetovne vojne deloval tudi avstro-ogrski konzulat. Pozneje, ko je prišlo do vzpona nacizma in priključitve Avstrije nemškemu rajhu, so zavetišče zasegli Angleži. Po drugi svetovni vojni je v njem nekaj let delovala jordanska bolnišnica. Leta 1954 so poslopje dodelili dunajski nadškofiji, ki ga je uredila in opremila, kot ga poznamo danes.

Na srečanju, na katerem je v imenu organizatorjev prisotne nagovoril podpredsednik tržaške judovske skupnosti Davide Belleli, je tekla beseda tudi o podobnostih (večkulturni, večnarodni multikonfesionalni značaj) Jeruzalema in Trsta.

V zaključni debati je prišla na dan še ena nepoznana zanimivost: v Jeruzalemu je med letoma 1858 in 1914 deloval tudi avstro-ogrski poštni urad, na katerega danes opozarja spominska plošča.