Ko se “zvezda” utrne
Črna kronika slovenske gospodarske kriminalitete je bogatejša za novo poglavje. Gre za najbolj senzacionalno poglavje doslej, ki pa je bilo hkrati tudi dokaj predvidljivo. Možje v modrem, ki so zarana zjutraj vstopali v hišo Zorana Jankovića pod Golovcem, so bili nedvomno prvovrstna senzacija slovenskega političnega dogajanja. Res pa je tudi, da je Janković ob stalnem uhajanju dokumentov iz davčnega urada (Durs) sam pozval kriminaliste, naj ga preiščejo in ugotovijo morebitne nepravilnosti. Zaradi tega je bila akcija, ki se je zgodila sredi prejšnjega tedna, vse prej kot nepričakovana.
Vsi Jankovićevi grehi
Preiskava na domu župana “najlepšega mesta na svetu”, pa tudi v prostorih mestne občine Ljubljana (MOL) in na sedežu podjetij Grep in Electa, odpira celo vrsto vprašanj v zvezi s slovenskimi političnimi in gospodarskimi “kravjimi kupčijami”. Če se lotimo pri gospodarskih temah, se tukaj razpira cela vrsta vprašanj, ki zadevajo posle ljubljanske mestne občine, Jankovićevega nekdanjega podjetja Electa, ki je danes v lasti njegovih sinov, in največjega Jankovićevega infrastrukturnega podviga, športnega parka Stožice. Na kupu je tako več sumov kaznivih dejanj, ki zaokrožajo dokaj nejasno sliko. Najprej gre seveda za oškodovanje blagajne mestne občine: Janković naj bi si namreč, po izsledkih Dursa, iz mestne blagajne po seriji podjetij (med njimi tudi lastnik Stožic) nakazal nekaj 100 tisoč evrov na lasten račun (oziroma na račun podjetja, katerega je sam večinski delničar). Naloga organov pregona bo v tem primeru dokazati, ali je bila omenjena serija transakcij storjena v nasprotju z zakonsko ureditvijo. Da je do transakcij prišlo, ni dvoma: to dokazujejo dokumenti iz Dursa. Janković pa trdi, da je njihovo zaporedje le sad golega naključja in da so se torej sredstva MOL slučajno in povsem zakonito znašla na računu njegovega podjetja.
Drugo gospodarsko vprašanje afere Janković je povezano z razvpitimi slabimi krediti, ki so vzrok za številne kolapse med slovenskimi podjetji. Jankovićeve slabe kredite najdemo seveda v Stožicah: gre za športni park s stadionom in športno areno, ki sta bila dograjena leta 2011, ter za trgovski center, ki pa je še daleč od konca del. Celoten kompleks je nastal na podlagi več kot 200 milijonov evrov velike investicije. Glavni investitor, podetje Grep, je v projekt šlo kot zasebni partner ljubljanske mestne občine, a brez pravega lastnega kapitala. Za dograditev trgovskega dela (za katerega še niso našli najemnikov in ki je še v fazi gradnje) je ob tem Grep najel 115 milijonov evrov kredita pri konzorciju slovenskih bank. Katera logika je vodila vrle bančnike pri odobritvi tega posojila, ni znano. Podjetje Grep namreč nima (razen Stožic) nobenega denarnega toka, lastnika podjetja Grep, podjetji Energoplan in Gradis skupina G, pa sta že pred začetkom izplačevanja obrokov vložila postopek za uvedbo prisilne poravnave. Banke so torej plačilno nesposobnemu podjetju (finančne težave Grepa je bilo mogoče opaziti brez pretirane raziskovalne žilice) podarile 115 milijonov. V Jankovićevi aferi se Grep pojavlja kot eden od posrednikov spornega nakazila, ki je iz blagajne MOL romalo v Jankovićevo podjetje KLM. Ob tem sta oba direktorja podjetja Grep, Uroš Ogrin in Zlatko Sraka, ki sta tudi direktorja Gradisa in Energoplana, prav tako vpletena v kriminalistične preiskave.
Tretji faktor sta potem še sinova, Damijan in Jure, ki sta že vseskozi del neskončne Jankovićeve sage. Sta lastnika podjetja Electa, ki ga je oče prepisal nanju, potem ko je sam postal šef v Mercatorju. Podjetje Electa v lasti sinov ni bilo samo med pomembnimi poslovnimi partnerji Mercatorja v Jankovićevi eri (problem nepotizma je očitno za Jankoviće španska vas). Tudi sinova sta med preiskovanimi, v preteklosti pa sta bila že pogosto v glavnih vlogah pri prejšnjih aferah. Najbolj znana je bila afera prodaje parcele na Barju: potem ko je Electa leta 1997 kupila sporno zemljišče za 277 tisoč evrov in je temu zemljišču leta 2008 (pod županom Jankovićem) MOL spremenil namembnost v stanovanjsko zemljišče z možnostjo gradnje vil in blokov, sta Jankovićeva sinova poskusila prodati parcelo za 32 milijonov (!) evrov. Dosegla sta predpogodbo z družbo Branton, katere lastnik je bil podjetnik dvomljivega slovesa Bruno Filipič. 32-milijonski posel je padel v vodo, ker so pred njegovo uresničitvijo Filipiča aretirali, ker naj bi bil soudeležen trga z mamili. Skratka, vse prej kot priporočljiv partner.
Politične posledice
Kriminalistična preiskava bo najbrž pripeljala do vložitve obtožnice. Na političnem parketu prinaša to kar nekaj novosti. Janković je bil namreč v zadnjem letu centrifugalna sila leve politične opcije. Bil je tisti, okoli katerega so se zbrali “strici iz ozadja”, potem ko je Pahorjeva vlada doživela klavrni konec. To je ljubljanskemu županu dalo tudi pomembno stabilnost. Na svoji strani ni imel samo Kučanovih “old boysov” in levičarskih podpornikov, marveč tudi institucionalne strukture, začenši s predsednikom republike Danilom Türkom. Potem ko je z zmago na volitvah postal vzhajajoča zvezda slovenske politike, je s porazom na glasovanju o zaupnici vladi in kasneje z vsemi aferami postal za slovensko levico skoraj že breme. Take afere mu zato še bolj škodijo, ker mu odvzemajo prvo mesto na slovenski levici. In to bi lahko bilo zanj še zelo nevarno: v trenutku, ko se mu odrečejo vodilne strukture levice, je njegova usoda zapečatena. Anton Rop mu je to povedal že pred časom, ko je bil Janković še na čelu Mercatorja: tedaj mu je v javnosti zabrusil v obraz, da se mora za svoj položaj zahvaliti samo politiki.
Andrej Černic
