Knjige kot mostovi med kulturami v večjezičnem mestu
Trst je bogatejši za nov mednarodni književni dogodek. Pretekli vikend, med 18. in 20. oktobrom, je v središču mesta, v dvorani tržaške grške skupnosti Xenia na nabrežju, potekala prva izvedba sejma čezmejnega založništva ob Sredozemlju z naslovom Besede med kraji. Gre za projekt, ki si ga je zamislila založba Vita Activa Nuova. Osrednja tema, ki so jo izbrali za letošnjo izvedbo, je bilo prevajanje kot sredstvo za bogatenje našega medkulturnega in večjezičnega prostora.
V tem sklopu je bila posebna pozornost namenjena tudi kulturnemu delovanju slovenske manjšine v Trstu. V petek je Martina Kafol, urednica založbe Založništvo tržaškega tiska (ZTT), ki je tudi projektni partner organizatorja sejma, v dialogu s Poljanko Dolhar, predsednico Slovenskega kluba ter kulturno urednico pri Primorskem dnevniku, in Živko Peršič, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD), predstavila številne dejavnosti omenjenih ustanov, s katerimi si prizadevajo za grajenje mostov med kulturami in zlasti za to, da bi tudi drugi mestni prebivalci spoznali slovensko manjšino.
Živka Peršič je med osrednjimi dejavnostmi ZSKD izpostavila organizacijo Slofesta, poudarila pa je tudi, da si zveza močno prizadeva za prisotnost na celotnem deželnem ozemlju, kjer domujejo Slovenci, oziroma v njihovih treh mestnih središčih – v Trstu, Gorici in Čedadu.
Poljanka Dolhar je omenila, da je bilo delovanje Slovenskega kluba nekoč namenjeno zlasti slovenski skupnosti, ki se je enkrat tedensko srečevala na kulturnih in debatnih večerih; njena predhodnica na mestu predsednice Darja Betocchi pa si je zaželela, da bi svojo ponudbo razširili oz. prilagodili tako, da bi tudi Neslovencem dali priložnost za spoznavanje slovenske kulture. Ena od pobud, ki so si jih zamislili, je praznovanje meseca slovenske kulture, ki je seveda februar, zaradi med Slovenci močno občutenega kulturnega praznika 8. februarja.
Čeprav ne ZSKD ne Slovenski klub nista založbi, sta obe ustanovi že izdali nekaj knjižnih publikacij: Peršičeva je navedla kot primer prevod poezij Srečka Kosovela v grščino, Dolharjeva pa večjezične knjižice s prevedenimi krajšimi besedili Ivana Cankarja, Marka Sosiča in Fulvia Tomizze. Ker ravno letos ob 120-letnici pesnikovega rojstva obeležujemo Kosovelovo leto, je bilo veliko dogodkov posvečenih prav temu pesniku: ZSKD je priredila koncert, na katerem so sodelovali tudi italijanski zbori, ki so se naučili zahtevno skladbo s Kosovelovim besedilom. Slovenski klub pa je priredil mnogojezičen recital Kosovelovih poezij pred njegovim kipom v mestnem parku.
Petkova predstavitev je potekala skoraj izključno v italijanščini, z njo so sogovornice skušale italijanskim someščanom predstaviti številne priložnosti, ki jih slovenska skupnost nudi tudi tistim, ki (še) ne razumejo našega jezika. Ob tem seveda niso mogle mimo še enega projekta, ki je nastal prav v sodelovanju ZSKD-ja s Poljanko Dolhar in turistično vodičko Eriko Bezin, izpod peresa katerih je pred kratkim izšla nova, dopolnjena izdaja vodiča po slovenskem Trstu Kako lep je Trst, ki je po besedah Martine Kafol prava prodajna uspešnica. V petek smo izvedeli tudi, da bo najverjetneje še pred koncem leta izšel italijanski prevod omenjenega vodiča.
