Kmetijstvo in narod
“Prvo srečanje s predstavniki Kmečke zveze ocenjujem pozitivno. Na tem sestanku sem pobliže spoznal delovanje kmetijske stanovske organizacije. Kmetijski sektor mi sicer zaradi družinskih izhodišč ni tuj, zato imam do te gospodarske branše poseben odnos. Še zlasti pa se zavedam pomena, ki ga kmetijstvo ima pri ohranitvi našega področja, naše zemlje: okolje, ki nas obdaja, je nezamenljiv element v življenju naše narodne skupnosti. Rekel bi celo, da je temelj za obstoj naše manjšine”.
S temi besedami je predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ocenil soočanje, ki ga je imel v ponedeljek, 6. julija, na sedežu Kmečke zveze v Trstu s predsednikoma kmetijske organizacije Francem Fabcem in njenim deželnim tajnikom Edijem Bukavcem. Bilo je to prvo srečanje, odkar je Bandelj nasledil Draga Štoko na čelu krovne organizacije: prav zato sta se njegova sogovornika zaustavila ob ustroju Kmečke zveze in njenem delokrogu ter prihodnjih izzivih.
Po besedah Franca Fabca delovanje KZ po eni strani zasleduje točno določeno politiko v korist našemu ozemlju, po drugi pa ponuja svojim članom celo vrsto uslug. “Žal pa se dan za dnem ukvarjamo z birokratskimi zapleti, ki na državni in evropski ravni zavirajo razvoj kmetijstva”, je grenko ugotavljal Fabec. Omenil je kapilarno prisotnost KZ na Tržaškem, v Benečiji in zlasti na Goriškem pa je organizacija bistveno manj prisotna. KZ razpolaga z budgetom (300 tisoč evrov), ki ga sestavljajo lastni prihodki (servisne storitve in članarine vnašajo v blagajno 150 tisoč evrov) in pa sredstva iz Slovenije (KZ izvaja tudi določen program v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo). Fabec je ob sklepu svojega posega jasno načel problem v zvezi z naselitvenim območjem slovenske narodne skupnosti. Po mnenju predsednika KZ se naši politiki premalo zavedajo pomena, ki ga ima geografsko podeželsko področje. “Pojem teritorija presega golo zemljiško razsežnost oziroma kmetijsko dejavnost”, je dejal Fabec in slovensko narodno skupnost dejansko istovetil z geografskim izhodiščem ter kot negativen primer vzel Benečijo, kjer se je slovenska prisotnost začela krčiti zaradi opuščanja zemlje.
Deželni tajnik Edi Bukavec je jasno povedal, da je ‘slovenska zemlja’ zaradi zgrešenih podeželskih politik s strani države izgubila vrednost. “Italijanske oblasti so načrtno oškodovale naše področje. To so počenjale svojčas z razlastitvami, nato pa z omejitvami”. Razlaščenih je bilo 3.500 hektarov zemlje na Tržaškem, 12.620 hektarov pa je bilo na Tržaškem in Goriškem uvrščenih v zloglasno zaščiteno območje Natura 2000. “Spremenjen je bil tako koncept našega podeželskega področja: iz družbenogospodarskega dejavnika je naša zemlja postala krajinsko-naravovarstveni faktor, ki ga ščitijo ekofašisti”, je trdo pristavil Bukavec. O neposlušnosti priča tudi dejstvo, da je t. i. masterplan, to je pravilnik aktivne zaščite, ki bi v skladu z omejitvami vsekakor omogočil dejansko uporabo zemlje, baje ostal brez finančnega kritja v deželnem proračunu. Na srečanju z Bandljem sta Fabec in Bukavec predlagala nekaj konkretnih potez, da bi opozorili manjšinske in deželne politične dejavnike na pomen, ki ga ima zemlja oz. posamezna območja. Govor je bil namreč o posvetu, na katerem bi razčlenili vlogo, ki ga območje ima pri ohranitvi naše narodne biti. Deželni tajnik KZ je tudi predlagal, da bi deželo prosili za sistemsko posvetovalno pomoč pri razčlenjevanju zapletenih pravilnikov, ki uravnavajo koristenje evropskih sredstev v novem programskem obdobju. Bandelj je sogovornikoma obljubil pomoč SSO, saj se zaveda, da je kmetijski sektor vsestransko pomemben adut slovenske narodne skupnosti v Italiji.
IG
