Kljub vsemu uspehi pianistov in odpiranje novih vrat
“Kljub vsemu temu, kar beremo v časopisih o finančni stiski ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji, je šola Komel jeseni startala z vsemi tečaji in gleda naprej kar se da optimistično”. To nam je povedala podravnateljica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Alessandra Schettino, ki smo jo vprašali o novostih v glasbeni šoli. Teh je namreč kar nekaj…
“Upravni odbor in vodstvo šole sta začela šolsko leto v tej luči. Začeli smo s polno paro. Imamo razmeroma dobro obiskane vse glasbene tečaje. Imeli smo rahel upad gojencev, ne pa tako hudega, kot smo predvidevali konec avgusta oz. v začetku septembra”.
Koliko jih torej imate?
Skupno s tistimi iz vseh naših podružnic jih je nekaj več kot 350. Občutimo krizo družin, marsikatera namreč si ne more več privoščiti glasbe in je zato izpisala otroka. Tistih 30 evrov mesečno očitno prihranijo za kaj pomembnejšega.
“Polna para” pomeni, da so bili naši učenci višjih razredov povabljeni v orkester Arsatelier, ki je sodeloval pri opereti Pomladanska parada ob 50-letnici KC Lojze Bratuž. Imeli smo jih v godalnem in pihalnem ansamblu; to je bila zanje res lepa izkušnja, saj so delali ob profesionalcih in svojih profesorjih.
Veliko zadoščenje je dal klavirski oddelek prof. Sijavuša Gadžijeva. Giuseppe Guarrera se je udeležil prestižnega in svetovno znanega klavirskega tekmovanja Busoni v Bocnu: prvo preizkušnjo, meseca avgusta, ko se je pomerilo 150 pianistov, je 22-letni Guarrera dobro opravil in zato pojde avgusta 2013 na finale, kjer bo nastopilo 28 najboljših svetovnih pianistov. Uspeh na Busoniju gotovo obogati curriculum in lahko odpre pot karieri.
Je to doslej najvišji dosežek na pianističnem področju na vaši šoli?
Kar je meni znano, noben drug pianist iz naših krajev še ni dosegel česa takega. Giuseppe se veliko trudi in je že sedaj stalno v tem. To je velika priložnost zanj, prestiž pa daje tudi prof. Gadžijevu in naši šoli. Res velik rezultat!
Alexander Gadjiev, ki bo decembra dopolnil komaj 18 let in obiskuje zadnji letnik višje šole, je junija prejel nagrado Premio Nazionale delle Arti, ki ga pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo organizirajo italijanski konservatoriji; ta mu je omogočila, da je imel 23. oktobra letos solistični recital v Italijanskem kulturnem inštitutu v Parizu. V nabito polni dvorani se je po mnenju kritikov res dobro izkazal.
Prav tako so se dobro izkazali naši učenci na jesenskih izpitih na tržaškem in videmskem konservatoriju, pa tudi na glasbenih šolah v Sloveniji.
Letos smo odločili, da preizkusimo tudi druge poti za naše gojence oz. za druge sisteme poučevanja. Obrnili smo se na glasbeni sistem v Veliki Britaniji, t. i. ABRSM (Associated Boards of the Royal Schools of Music). Gre za sistem, ki na Otoku deluje že od konca 19. stoletja; povezan je z Royal Accademy od Music in najbolj uglednimi angleškimi glasbenimi državnimi ustanovami, središče ima v Veliki Britaniji, po številnih državah sveta – tudi v Italiji – pa ima nekake podružnice.
Gre za alternativo italijanskemu sistemu?
Da. Sistem je sicer drugače strukturiran, po svoji naravi je bližji slovenskemu. Ko prideš do najvišje stopnje, se moraš vseeno vpisati na akademijo. Po stopnjah pa je po našem mnenju boljši od italijanskega. Naši nekdanji učenci, ki sedaj tudi poučujejo, potrjujejo, da je za dosego habilitacije lažje iti leto dni v Veliko Britanijo in tam priti do primernih papirjev, ki so nato veljavni tudi v Italiji. Pri nas se lahko trudiš pet ali šest let, nato pa boš moral še dolgo čakati na lestvici… Ker smo to pot uvedli v lanskem šolskem letu, sicer nimamo še povsem jasne slike. Nekateri naši gojenci harfe so po tem sistemu že opravili teorični del izpita, praktičnega bodo imeli v kratkem, in sicer v Trstu.
Ponavljam, gre za varianto, ki nekaterim učencem morda bolj ustreza. Italijanska reforma glasbenega šolstva s stopnjami A, B in C je na višji ravni; tisti, ki še nimajo dovolj programa, da bi dosegli omenjene stopnje, pa lahko poskusijo po angleški poti, da imajo kaj v roki, pa tudi malo več zadoščenja in zagona za naprej.
Kako pa sodelujete s konservatorijema v Vidmu in Trstu?
V začetku šolskega leta smo podpisali konvenciji. Naši gojenci lahko tako opravijo nekatere izpite, in sicer do določene stopnje. Če bodo nato hoteli priti do diplome, se bodo morali itak vpisati na konservatorij in pred tem opraviti sprejemni izpit ne glede na opravljene izpite na predakademski stopnji. Med Trstom in Vidmom so nekatere razlike. Za nas pa je pomembno, da imamo z obema ustanovama tesnejše sodelovanje in odprta vrata. V Vidmu lahko naši gojenci zastonj obiskujejo pouk nekaterih stranskih predmetov, ki jih nimamo na šoli, učenci konservatorija pa kar pri nas. Konservatorij lahko tudi organizira skupne nastope, odprte lekcije, izpopolnjevalne tečaje za profesorje, skupne projekte ipd. To je za zdaj na papirju; kaj bo iz tega izšlo, bomo še videli. Za Trst velja podobno. Z direktorjem konservatorija Tartini Parovelom smo zmenjeni, da naši učenci lahko polagajo izpite teorije v slovenskem jeziku pred komisijo, ki jo sestavljajo slovenski profesorji na konservatoriju. Res nimamo slovenske sekcije, o kateri govori zaščitni zakon, možnost uporabe slovenščine pa je vsaj korak naprej pri uveljavljanju naših pravic. Konservatoriji razmišljajo tudi o nekaki mreži in širšem sodelovanju s podobnimi ustanovami v tujini, zlasti v Sloveniji.
Videm, z razliko od Trsta, predvideva, da pride zunanji komisar na šolo kot predsednik komisije, ki jo sestavljajo interni profesorji. Učenci nič ne plačajo za take izpite; papir, ki ga ti dobijo, izda šola, ne konservatorij. Veljaven je samo za nadaljnji študij na konservatoriju v Vidmu in ne v Trstu ali kje drugje. Če hočejo imeti papir, ki velja na vseh konservatorijih, morajo opraviti izpit neposredno v Vidmu, potem ko so plačali davek. Videm očitno želi tesnejše sodelovanje s šolami na terenu, da si tako zagotovi gojence na akademski ravni. Časi niso lahki za nikogar, še najmanj za glasbenike; vprašanje je, koliko ljudi, ki nameravajo priti do konca študija, si bodo lahko privoščili izključno akademski študij glasbe.
DD
