Kardinal dr. Franc Rode v Gorici: “Tu ste doma, tu je vaša zemlja!”

Lepo je, da “na skrajni meji slovenstva ohranjate svojo narodno zavest, da ohranjate svojo človeško identiteto, ki je taka, kot jo je naredila zgodovina in kot jo hočemo ohraniti vsi, zvesti svojemu izročilu, zvesti veliki krščanski kulturi, ki je ustvarila Evropo,” hkrati pa “z novo zavestjo povezanosti med evropskimi narodi”. To “nas vse zbližuje in je nekakšen čudež zadnjih desetletij”, saj se “odnosi med narodi vedno bolj izboljšujejo in smo si nekako blizu: prerasli smo stara zgodovinska nasprotovanja, ki so veliko škodovala enim in drugim”. To je na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, v nedeljo, 24. novembra 2024, ob koncu slovesne svete maše v cerkvi sv. Ivana v Gorici med drugim dejal kardinal dr. Franc Rode, ki je ob somaševanju župnika Marijana Markežiča, p. Jana Cvetka in svojega spremljevalca g. Boruta Poharja vodil nedeljsko bogoslužje ob 52. obletnici ustanovitve Slovenskega pastoralnega središča. “Tu ste doma, tu je vaša zemlja,” je še poudaril upokojeni prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja pri Svetem sedežu, ki je 23. septembra letos slavil častitljivih 90 let. “Zavest, da smo ena družina nebeškega Očeta, povezani v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev, naj nas v globinah povezuje in ustvarja lepe odnose med nami in z rojaki drugih narodov.”

Evharistično slavje je s kora obogatil in oplemenitil svetoivanski pevski zbor, ki je za to priložnost pel Mašo v čast sv. Janezu Krstniku organista Davida Bandlja, nekaj pesmi Vinka Vodopivca, med spevi pa tudi vzklik po obhajilu (“Tvojo smrt oznanjamo, Gospod”), ki ga je uglasbil sam kardinal. Visoki gost je stopil v cerkev skozi špalir ministrantov, ki so tudi tokrat odlično opravili svojo nalogo, organist in mladi trobentač Amadej pa sta ga svečano sprejela s priredbo Gounodovega moteta Domine salvum fac. Kardinal se je nato za nekaj trenutkov ustavil v molitvi na klečalniku pred oltarjem. “Mala goriška čreda z velikim veseljem pozdravlja velikega pastirja” v njegovem “jubilejnem letu”, je v uvodu v mašo dejal g. Marijan Markežič, ki se je na dostojanstvenika obrnil s prošnjo, da bi vernike duhovnije potrdil v veri in jim dal pogum.

Dr. Rode je v homiliji spregovoril o Jezusu Kristusu, Kralju vesoljstva, ki mu je Oče izročil “vso oblast, slavo in neuničljivo kraljestvo nad ljudstvi, narodi in jeziki”. Toda kakšno stvarno moč predstavlja ta nevidna oblast, ki se bo razodela samo ob koncu časov? Kakšen vpliv ima na sedanji čas in kako vpliva na tok zgodovine? Odgovor – je dejal mašnik, pronicljiv izobraženec in obenem človek globoke vere – daje pogovor med Jezusom in Pilatom iz nedeljskega evangeljskega odlomka. Iz tistega pogovora je razvidno, da njegovo kraljestvo nikakor ne ogroža politične oblasti, saj “nima svojega izvora na tem svetu in ne vlada po načelih tega sveta. To kraljestvo ima svoj izvor drugje in je zgrajeno na drugačnih načelih.” Razlika je v tem, da Jezus noče uporabljati v svoj prid kraljevske oblasti, ki mu je dana, ne uporablja sredstev tega sveta, kot so vojska, moč in nasilje. “Svojega življenja nima za najvišje dobro, vrednoto, za katero bi moral žrtvovati vse drugo.” Njegova oblast se “paradoksalno izraža na križu, Božja moč se razodeva na slabosti križa, ‘kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi’ (1 Kor 1,25). Ko bom povzdignjen na križ, bom vse pritegnil k sebi.” Naravo Jezusovega kraljestva še bolje osvetljuje “njegov načrt ljubezni: pravičnost, svoboda, ljubezen, mir. Jezusovo kraljestvo je vedno v službi resnice in ta ne sme biti žrtvovana v prid državnih interesov.” Da razumemo njegovo kraljestvo, da se odpremo njegovemu sporočilu, se moram odločati za resnico, biti na strani resnice, to je pogoj za sprejem njegovega kraljestva, to pa predpostavlja zdravje duha, je še dejal kardinal. “Bolezen duha se pojavi, ko so ogroženi sami viri duhovnega življenja: resnica in pravičnost.” In “človeški duh zboli, ko se odpove resnici,” “ko se v notranjosti oddalji od resnice, ko resnica zanj nima več vrednosti, ko se požvižga nanjo, samo da doseže svoj cilj”. Pri takem človeku je “notranji red ogrožen, vrednote zgubijo svojo ceno”. Da ozdravi, “se mora ponovno odločiti za resnico, se postaviti na njeno stran in zavreči laž,”  tedaj bo sposoben slišati Kristusov glas. On nas torej vabi, da poslušamo njegov glas, “pogoj za to pa je sprejemanje resnice. To pa je apel na našo svobodo, na našo vest. Brez nasilja sprejeti svobodno besedo z osebno odgovornostjo.” Resnico v njeni krhkosti lahko ignoriramo, mogočni jo lahko žrtvujejo, vendar se – kot pri Kristusu – “s svojo močjo imponira in rešuje človekovo čast in čast naroda ter zagotavlja njuno duhovno zdravje,” je sklenil kard. Rode.

Po obhajilu je zbrano občestvo obnovilo posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu, na katero se je pripravilo tudi z devetdnevnico. Pred sklepnim obredom je zbor na koru zapel pesem Ljubke Šorli v Jericijevi uglasbitvi, posvečeno zavetniku duhovnije sv. Janezu Krstniku, nakar se je Elia Bastjančič v imenu občestva sv. Ivana zahvalil eminenci za njegovo prisotnost. Obudil je spomin na praznik Kristusa Kralja izpred 52 let, ko je nadškof msgr. Peter Cocolin z ustanovitvijo duhovnije “Slovencem zapisal pravico”, da “kraljestvo miru in pravičnosti (…) spoznavamo in oznanjamo v maternem jeziku. Za nas je materinščina pomembna, saj prav z jezikom podiramo meje” in ohranjamo svojo narodno pripadnost. Kot je zapisal Alojz Rebula, “narodna zavest tukaj ni akademska, intelektualna, ne, ampak vsakdanja in intimna, zagrizena je nekje na dnu, pri sami koreniki ljubezni”. Zato smo se goriški verniki prejšnjo nedeljo zahvalili Bogu za dar duhovnije, pa tudi za častitljivi jubilej, ki ga je Vsemogočni poklonil kardinalu. “V svojem življenju ste prepričano delovali za vesoljno in slovensko Cerkev, za slovensko osamosvojitev in, posledično, za ves slovenski narod.” Zato je Bastjančič uglednemu gostu zaželel obilo blagoslova, da bi še naprej služil Cerkvi. Medtem ko je kard. Rode v sprevodu stopil iz cerkve, je zadonela še Vodopivčeva Najvišji vsemogočni Bog. In bil je še en praznik žive svetoivanske skupnosti.