Kam vodi nepriznavanje slovenskih diplom?
Klub zamejskih študentov zahteva konkretne rešitve
Vsako leto se številni mladi iz naše slovenske narodne skupnosti odločijo za študij v Sloveniji. Tudi mi, avtorji tega javnega pisma, sodimo mednje. Študij v slovenskem jeziku je za nas naravna, dragocena in zavestna izbira: izobražujemo se v jeziku, ki nam je materni, v okolju, ki nam je kulturno blizu, in z znanjem, ki ga želimo nekoč vrniti skupnosti. Po končanem študiju se mnogi želimo vrniti domov in pridobljeno znanje uporabiti v zamejstvu. Prav tam pa naletimo na oviro, ki v evropskem prostoru ne bi smela obstajati: zapleteno in pogosto neustrezno priznavanje diplom in poklicnih kvalifikacij.
Na prvi pogled gre za birokratsko vprašanje, v resnici pa je problem veliko širši. Nepriznavanje diplom neposredno otežuje zaposlovanje mladih v javnem sektorju, kjer naša slovenska skupnost potrebuje usposobljene kadre v šolah, vrtcih, javni upravi, zdravstvu in kulturnih ustanovah. Posledice občutijo tudi zasebne ustanove, društva in celotna prihodnost naše narodne skupnosti. Če mlad človek po študiju ne najde poti nazaj v domače okolje, skupnost izgublja znanje, izkušnje in prihodnje nosilce slovenskega jezika in kulture.
Rešitev ni v tem, da bi mlade odvračali od študija v Sloveniji. Nasprotno: študij v slovenskem jeziku je za našo manjšino prednost, ki jo moramo spodbujati. Težavo je treba reševati tam, kjer nastaja, torej v sistemu priznavanja. Današnji postopki so dolgi, nepregledni in pogosto odvisni od vrste študija ali poklica. To je posebej izrazito pri reguliranih poklicih in na področju vzgoje ter izobraževanja, kjer diploma, pridobljena v Sloveniji, sama po sebi pogosto ne zadostuje. Ker pa obstaja želja, da bi se mladi vračali domov in pridobljeno znanje ter obvladanje jezika vlagali v slovenske šole, vrtce, kulturne ustanove in društva, jim mora biti to tudi omogočeno. Bomo res dovolili, da se naši mladi zaradi tega vse manj odločajo za študij v maternem jeziku? Bomo dovolili, da naša manjšina še naprej izgublja usposobljen kader in se zaradi birokratskih ovir še naprej krči?
Da so rešitve možne, dokazuje primer Avstrije. Italija in Avstrija imata vzpostavljen bilateralni sporazum, ki omogoča hitrejše, preglednejše in učinkovitejše priznavanje diplom. Sporazum se redno posodablja in prilagaja spremembam visokošolskega sistema. Tudi med Jugoslavijo in Italijo je nekoč obstajal sporazum o priznavanju diplom, vendar je ta zastarel in se v praksi ne uporablja več. Prav zato je nujno, da ga Slovenija in Italija osvežita ter prilagodita današnjemu visokošolskemu prostoru. Glede na bolonjski sistem, ki velja v evropskem visokošolskem prostoru, je takšna ureditev ne le možna, ampak tudi logičen korak v meddržavno sodelovanje. Nepriznavanje študija v tujini tako postaja problem za obe državi in hkrati slab znak tudi za Evropsko unijo.
To vprašanje ne sme več ostati na robu razprav. V Klubu zamejskih študentov bomo zato v prihodnje sistematično opozarjali na obstoječe težave, od pristojnih institucij zahtevali konkretne rešitve in aktivno sodelovali pri njihovem uresničevanju. Ne gre za privilegije ali posebne ugodnosti. Gre za to, da mladim omogočimo, da se po študiju vrnejo domov, tu delajo in soustvarjajo prihodnost slovenske narodne skupnosti v Italiji. Če želimo ohraniti živ jezik, močne ustanove in povezano skupnost, mora biti ureditev priznavanja diplom ena od naših prednostnih nalog. Ne jutri, temveč danes.
