Festival èStoria letos tudi slovenski
Izbrane teme in predavatelji največjega kulturnega festivala v Gorici v letu po GO! 2025 kažejo na željo po spoznavanju slovenskega okolja in sodelovanju
Letošnji mednarodni festival zgodovine èStoria je bil prostor poglabljanja slovenske zgodovine in zanimivosti slovenskih krajev, med neštetimi gosti prav tako številnih srečanj pa so bili tudi slovenski zgodovinarji, profesorji in študenti. Dogodki razpršenega festivala so se odvijali tudi v dvorani Trgovskega doma in EPICentru.
Minuli konec tedna, od četrtka do nedelje, so goriške ulice oživili ljubitelji zgodovine in aktualnih tem, ki so v Gorico prišli od blizu in daleč. Še posebej v petek zjutraj se je po mestu sprehajalo veliko dijakov, ki so se v spremstvu profesorjev ali samostojno udeležili festivala ter na različnih lokacijah prisluhnili predvsem mladim gostom ali srečanjem, namenjenim mladim. Med prostovoljci, ki so ob vhodih sprejemali poslušalce in skrbeli za red, je bilo letos slišati tudi slovenski jezik, saj so z organizatorji sodelovali nekateri dijaki slovenskega goriškega liceja.
Na marsikaterem dogodku je bila dvorana nabito polna. Prostovoljci na vhodih so bili ponekod bolj strogi glede spoštovanja zmogljivosti prostorov. Tako je na primer za srečanje z Mitjo Jurnom, Renatom Podbersičem in Marcom Mantinijem marsikdo ostal brez mesta in se dogodka ni mogel udeležiti. Drugod so bili bolj popustljivi; Danjel Braini in Alessandro Marangon sta na primer predavala pred množico, ki je zapolnila vsak kotiček sobe v BorGo Cinema, marsikdo pa je predavanje poslušal kar iz predsobe. Tudi pri tem dogodku zamudnikom niso dovolili vstopa.
Slovenščina je bila prisotna tudi na stojnicah s knjigami, ki so bile letos pred Ljudskim vrtom. Za to so poskrbeli pri Založništvu tržaškega tiska, katerega vodnik Goriški camino sta avtorja Andrea Bellavite in Nace Novak predstavila na enem izmed dogodkov v programu.
Kot najbolj dragoceno pa ocenjujemo, da so imeli slovensko govoreči predavatelji in gosti možnost, da so uporabljali svoj materni jezik, saj je bilo pri dvojezičnih ali povsem slovenskih dogodkih tudi simultano prevajanje.
