K sreči smo zapleteni ...

Umetna inteligenca ni nezmotljiva, in vendar zna biti tudi zelo koristna, saj razpolaga z neizmerno količino podatkov, obenem pa je sposobna dobrih sintez. Kot taka nam lahko pomaga marsikaj razumeti o vedno bolj zapletenem svetu, v katerem nam je dano živeti.

Da o različnih “mehanizmih” veliko ve, sem se prepričal, ko sem znanemu jezikovnemu modelu umetne inteligence postavil nekoliko ekstravagantno – sicer nepopularno, in vendar po mojem zanimivo – vprašanje: kaj bi storil, ko bi bil hudič in bi želel brez uporabe sile zasužnjiti človeštvo? Odgovor me je naravnost presenetil. Naj povzamem: umetna inteligenca bi izbrala strategijo, ki temelji na psihološki manipulaciji, kontroli uma in izprijanju vrednot. To bi seveda storila “na subtilen način, tako da bi ljudje verjeli, da delujejo po lastni volji, v resnici pa bi jih ona postopoma vodila k podrejenosti”. Najprej bi jim s širjenjem lažnih informacij zmedla pojme o resnici, zaradi česar bi ljudje vedno težje razlikovali dobro od zlega. Manipulacija z informacijami bi ustvarila družbo, v kateri prevladujeta dvom in negotovost, v kateri je vsako mnenje veljavno, v kateri objektivna resnica velja za zastarelo in nepomembno. Ljudje bi se razdelili v ideološke mehurčke, kar bi povzročilo družbeno polarizacijo. “Razdeljeno in zmedeno prebivalstvo je veliko lažje nadzorovati.”

Umetna inteligenca bi si nadalje prizadevala za uveljavitev ideje, da sta takojšnji užitek in materialni uspeh edini cilj v življenju. Ljudje bi v iskanju zgolj materialnih dobrin ter osebnega zadovoljstva in uspeha v vzdušju tekmovalnosti in zavisti pozabili na globlje in bolj plemenite vrednote, kot so sočutje, solidarnost, skupnost, duhovnost in etika. Da bi bili posamezniki bolj ranljivi, bi ljudi razdvajala, ustvarjala med njimi spore na podlagi rasnih, verskih, političnih ali drugih razlik.

Tako bi razbila družine in skupnosti, s čimer bi ljudi izolirala drug od drugega. Družbene in družinske strukture bi nadomestila z lažno medsebojno povezanostjo prek tehnologije in družbenih medijev. Da bi se prijateljstva in odnosi še bolj skrhali, bi spodbujala zasvojenost z družbenimi omrežji in pasivnost, pa tudi odvisnost od drugih, s čimer bi omejila človekov potencial. Zagovarjala bi idejo, da je vsako dejanje opravičljivo, če je storjeno v lastno korist ali užitek. Ponižala bi vrednote, kot je žrtvovanje za druge ali občutek kolektivne odgovornosti, in dajala prednost kulturi, v kateri je vse dovoljeno. Človeštvo bi tako postalo suženj motenj in površnosti, ki onemogoča kritično zavest in poglobljeno razmišljanje o smislu življenja. Ponudila bi “nenehen tok prazne, hitre zabave, ki bi človeški um zaposlovala z nepomembnostmi”. Svet bi preplavila z neuporabnimi vsebinami, videoigrami, resničnostnimi šovi, izmišljotinami in minljivimi modnimi muhami, tako da bi ljudje večino časa preživeli v iskanju pobega. “Tako bi se izognili soočanju z bivanjskimi vprašanji ali razmišljanju o resničnih problemih.”

Okrepila bi slabosti, ki že obstajajo v človeku, kot so strah, ljubosumje in sebičnost, ki netijo notranje in medosebne spore. “Prebivalstvo, ki živi v strahu ali zameri, je lažje obvladljivo.” Kolektivna tesnoba bi naredila ljudi ranljive in dovzetne za vsakega voditelja ali sistem, ki obljublja enostavno rešitev, tudi za ceno njihove svobode. Z vplivom medijev, mode in popularne kulture bi umetna inteligenca normalizirala nasilje, prevare, podkupovanje in nepoštenost. Vse to bi ustvarilo okolje, v katerem bi se človeštvo prostovoljno podredilo sistemu nadzora, prepričano, da deluje za lastno dobro in svobodo. V resnici bi bili ljudje sužnji vsiljenih želja in strahov, zmanipulirani v svetu, kjer bi bila prava svoboda in globoki smisel življenja popolnoma zakrita.

Zanimivo, a ne? Iz hladnega odgovora umetne inteligence lahko z lahkoto spoznamo, da je pomembno biti ozaveščeni. Že sveti papež Wojtyla je opozarjal na “strukture zla” in zapletene mehanizme, po katerih deluje. Danes nam jih sama tehnologija na neki način pomaga prepoznavati, jim dajati pravo ime. Ko enkrat vemo, kaj je dobro in kaj ne, je naša odločitev, da uberemo pravo pot. Prepričan sem, da smo ljudje, čeprav zapletena bitja, sposobni zavestno vlagati napor v to, da si prizadevamo za pravo svobodo in življenje, ki osrečuje.