Jubilejna pesem jeseni
Tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov se je rodila v letih, ko je drugi vatikanski koncil določil zgodovinske spremembe v cerkveni glasbi. V tem obdobju je slovenska organizacija zbrala okrog sebe skladatelje, ki so tolmačili nova navodila s pisanjem maš, mašnih pesmi, novih duhovnih skladb v slovenskem jeziku. V tem obdobju si je Zveza zamislila tudi način, da bi podprla stike med zbori, ki so navadno vezani le na domače kore: nastala je tako revija odraslih zborov, ki jo danes poznamo kot Pesem jeseni. Ob 50-letnici ustanovitve revije se je tiste prve izvedbe spomnil msgr. Franc Vončina, ki je bil takrat kaplan v Bazovici in je danes predsednik Duhovske zveze v Trstu. Besede, s katerimi je poudaril vzor, ki ga vsi zbori dajejo s harmonično povezavo individualnih značilnosti, so v gledališču Prešeren v Boljuncu odprle jubilejno izvedbo revije, ki se je je udeležilo enajst zborov, žal pa ne sorazmerno veliko število poslušalcev. Trud pevcev in zborovodij so v večji meri podprle prisotne avtoritete (med njimi tudi predsednik SSO Walter Bandelj, občinski svetnik Igor Švab in podžupan dolinske Občine Goran Čuk) in Slovenska prosvetna matica, ki je vsakemu od nastopajočih dodelila nagrado, ne nazadnje tudi sami organizatorji, ki so štirim zborom podelili priznanja za preko petindvajsetletno sodelovanje na reviji. Zbor, ki se je po vztrajnosti najbolj izkazal, je moška skupina Fantje izpod Grmade, ki od same ustanovitve neprekinjeno sooblikuje program revije. Sledili so mešani zbor Mačkolje s 44 izvedbami, mešani zbor Sv. Jernej z Opčin z 41 udeležbami in še mešani zbor Skala-Slovan iz Gropade, ki je na reviji do sedaj pel 29-krat. Predsednik ZCPZ Marko Tavčar je ob podelitvi priznanj povedal, da je ta revija nastala kot prva pomembna priložnost nastopanja ob začetku vsake pevske sezone, a tudi, kako je nekdanji predsednik Zorko Harej vztrajal, da morajo take revije opozarjati na obletnice skladateljev in pesnikov, saj so le-te kažipot za določanje vsebin, ki se jih želimo držati. Navodila organizatorjev za jubilejno izvedbo revije so upoštevala 150-letnico rojstva Ignacija Hladnika, 110-letnico rojstva Ubalda Vrabca, 100-letnico rojstva Karla Boštjančiča in 50-letnico smrti Stanka Premrla.
Zbori so s svojimi programi počastili te obletnice in so se na splošno izkazali s premišljenimi izbirami, ki so ovrednotile domače avtorje, čas cerkvenega leta, vsebinsko povezavo med izbranimi skladbami, tudi dodatne obletnice. Nivo izvedb je nihal, skupno, konstruktivno prizadevanje in spoštljiv odnos do priljubljene revije pa sta osvetlila prav vse nastope. Ob povezovanju Urške Šinigoj so se na odru zvrstili Združeni zbor ZCPZ, MePZ Igo Gruden, ženski cerkveni zbor Zgonik, MePZ Mačkolje, mešani in moški zbor Lipa, ŽePZ Prosek-Kontovel, MePZ Sveti Jernej, združeni mešani zbor Repentabor, MePZ Skala-Slovan in MoPZ Fantje izpod Grmade. Vodili so Edi Race, Janko Ban, Zulejka Devetak, Matej Lazar, Tamara Ražem, Marko Štoka, Anastazija Purič, Kristina Cotič, Jari Jarc in Herman Antonič.
Zbori so zastopali celotno pokrajino, z močnim prevladovanjem skupin s Krasa. Dejstvo, da je publika teh koncertov pretežno lokalna, je verjetno vplivalo na obisk, saj se dvorane navadno izpraznijo, ko na odru ni otrok, ki bi potrebovali spremljevalca v dvorani. Res je tudi, da se ljudje sredi množice ponudb in kroničnega pomanjkanja časa najpogosteje odločajo za izstopajoče dogodke z vrhunskimi izvajalci in da zato tudi dobri domači zbori lahko postanejo “druga izbira”. Zbori našega vsakdana pa so verjetno najbolj pristno znamenje povezanosti in pripadnosti vaški skupnosti, imajo tisti morda “ne-gurmanski”, a domači okus po preteklih časih, po navadah in čutenju naših dedov. Verjetno bi bilo vredno najti nekaj časa tudi zanje, kot pevci in poslušalci, da bi njihova pohvalna prizadevanja lahko zadihala s krepkejšo motivacijo.
PAL
