Jezikovnica (5)
Pika pri vrstilnih števnikih
V prejšnji Jezikovnici je bil govor o presledku za piko. Ni odveč, če ponovimo, da ga je nujno zapisati za piko pri dnevu in mesecu v datumu, npr. 26. 1. 2017, ne pa pri zapisu ure, npr. 15.30. S tem, ko smo dvom razrešili in si zapomnili pravilno možnost, pa težav s piko še zdaleč ni konec. Najpogosteje se zaplete, ko moramo presoditi, kdaj jo bomo zapisali za števko ali cifro, da bo naš zapis pravilen. Tokratna pravopisna vprašanja torej so: v katerih primerih za števko postavimo piko in v katerih primerih ne in še – na kakšne načine lahko zapišemo vrstilni števnik, da bo izražal ravno svoje bistvo, to je vrstilnost?
Pri zapisu datuma smo še najbolj suvereni. Jasno je, da bomo v primeru 26. 1. 2016 za dnevom in mesecem postavili piko, če pa gre za šestindvajseti dan prvega meseca. Zakaj pa pike ne postavimo tudi za letom? Če bomo datum prebrali na glas, nam bo takoj jasno: [šestindvajseti prvi dva tisoč šestnajst]. * Prvi dve števki sta vrstilna števnika, ker zaznamujeta dan in mesec po vrsti, letnica pa je glavni števnik, ker ne preberemo [dvatisočšestnajstega leta], pač pa [leta dva tisoč šestnajst]. Kot vidimo, je ločevanje med vrstilnim števnikom, za katerim zapišemo piko, in glavnim števnikom, za katerim pike ne zapišemo, vsaj pri zapisu datuma sila preprosto. Piko zapišemo povsod tam, kjer se lahko vprašamo z vprašalnim zaimkom kateri (po vrsti). Katerega smo danes in kateri je bil Domen Prevc? Smo 26. 1. [šestindvajsetega prvega] in Prevc je bil 1. [prvi], torej je zasedel 1. [prvo] mesto. Podobno še: ob 17. [sedemnajsti] uri, 3. [tretji] sedež v 21. [enaindvajseti] vrsti, kraljica Elizabeta II. [druga].
Kje pa so potemtakem sploh težave oz. v katerem grmu tiči zajec? V primerih, ko je izgovor glavnega in vrstilnega števnika enak. Kako je to mogoče? Enakoglasnice in enakopisnice so v slovenščini precej pogoste, spomnimo se samo na prst (kot del roke) in prst (kot sopomenko za zemljo). Zdaj pa razmislimo, kakšna je razlika med števnikoma v teh dveh povedih: v tridesetih letih prejšnjega stoletja je začel objavljati pisatelj Ciril Kosmač in Ciril Kosmač je pri tridesetih imel za sabo že nekaj objavljenih novel. V obeh primerih smo dobili odgovor na vprašanje – kdaj (se je to dogajalo)? Če bi števnik v prvem primeru zapisali s piko, bi bil zapis takle (v 30. letih prejšnjega stoletja), v drugem primeru pa pike ni, ker gre za glavni števnik. Pa kako, če ima enako končnico kot vrstilni števnik, torej -ih (v tridesetih letih prejšnjega stoletja in pri tridesetih letih)?! Skrivnost je v sklanjanju. Predloga pri in v zahtevata ob sebi pridevnik in samostalnik v mestniku (v in pri tridesetih letih). Če pa ta dva števnika postavimo v imenovalnik, hitro ugotovimo razliko: trideseta leta prejšnjega stoletja (v mestniku: v tridesetih letih ali 30. letih) in trideset (30) let Cirila Kosmača (v mestniku: pri njegovih tridesetih letih).
Ponazorimo to še z nekaj primeri: dedek praznuje 80. (osemdeseti) rojstni dan, torej ima 80 (osemdeset) let, a je za svojih osemdeset (80) še krepak mož, njegov brat pri osemdesetih (80) letih ni bil tako zdrav, čeprav sta se v osemdesetih (80.) letih prejšnjega stoletja oba ukvarjala s športom. Je razlika že kaj bolj jasna?
Lahko si sicer, kadar smo v dvomih, pomagamo tudi tako, da števki pritaknemo končnico, npr.: pri 80-ih letih namesto pri 80 ali osemdesetih letih ali 80-i rojstni dan namesto 80. rojstni dan, vendar Slovenski pravopis 2001 tako rabo odsvetuje, saj je kombinacija vezaja in končnice povsem odveč. Zapomnimo si le, da pri vrstilnem števniku za števko zapišemo piko (80. rojstni dan), pri glavnem števniku pa ne (pri 80 letih). In nikar se ne bojmo števke, ko gre za glavni števnik, kot je v zadnjem primeru, pustiti same, brez končnice -ih.
Priporočam, da kdaj pozorno preberete kakšen časopisni članek, kjer je precej števnikov, in lepo se vam bo pokazala raba. Tudi iz opazovanja (pravilnih zapisov) se je mogoče veliko naučiti, predvsem pa utrditi že naučeno.
*Oglati oklepaj v teh primerih zaznamuje izgovor.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si.
