Jezikovnica

Verjetno se vsak med nami še spomni, kako se je učil pisati in s kakšnimi igrivimi pravili so nam učitelji poskušali pomagati pri usvajanju pravopisnih pravil. Tak je npr. rimani mnemotehnični izrek Pred ki, ko, da, če vejica skače. Težava nastane, ko otroci začnejo tvoriti večstavčne povedi, v katerih se nizajo odvisni stavki, pa to pravilo ne drži več v vseh primerih. Pa tudi tisto, da pred veznik in nikoli ne postavimo vejice, nas v zapletenejših besedilih hitro postavi na laž. Danes pa kljub takemu uvodu ne bomo govorili o njenem veličanstvu vejici, njej se bomo posvetili v kakšni od prihodnjih Jezikovnic, pač pa se bomo tokrat poskušali spomniti, kako smo se v otroških letih učili pisati veliko začetnico in kaj se nam je tedaj in se nam zdi še zdaj pri tem logično ali nelogično.
Pri pisanju velikih tiskanih črk ni velike začetnice ne na začetku povedi ne pri lastnih imenih, drugače pa je, ko se rabijo male tiskane in pisane črke. Nekako smo si zapomnili, da mora velika začetnica stati na začetku vsake nove povedi in v naslovih pa tudi pri nakaterih besedah, ki zaznamujejo imena oseb (Janez), krajev (Trst), pokrajin (Primorska), rek (Soča), držav (Slovenija) itd. Zapletlo pa se je in se še zmeraj zapleta, ko so našteta poimenovanja sestavljena iz več besed. Je pravilno pisati Ovčja vas ali Ovčja Vas*, Bela krajina ali Bela Krajina*, Poljanska Sora ali Poljanska sora*, Črna gora ali Črna Gora*?
Prvo preprosto pravilo, ki si ga je s tem v zvezi treba zapomniti, je, da je prva beseda v večbesednem imenu vedno z veliko začetnico, s čimer ponavadi ni težav. Drugo preprosto pravilo, ki nas bo rešilo (skoraj) vseh tovrstnih zagat, pa je, da moramo ločiti med krajevnimi oz. naselbinskimi in vsemi ostalimi zemljepisnimi imeni. Včasih ne razumemo dobro, kaj točno je mišljeno z besedami kraj, naselje oz. naselbina. To so mesta, vasi in zaselki, prav gotovo pa to niso pokrajine ali države.
Za krajevna imena namreč velja, da vse sestavine, razen predlogov, pišemo z veliko začetnico, torej: Volčji Grad, Črni Kal, Gabrovica pri Črnem Kalu. Izjema so tista krajevna imena, ki že vsebujejo besede, ki označujejo naselbine, to pa so: mesto, vas, selo, naselje in trg. Po tem zgledu nam velike začetnice pri drugi besedi imena ni treba rabiti, ko zapisujemo imena krajev, iz katerih je že samo po sebi razvidno, da to niso npr. vzpetine ali reke, pač pa mesta in vasi: Novo mesto, Medja vas, Opatje selo, Ribiško naselje, Stari trg pri Ložu. Drugače je pri tistih krajih, ki vsebujejo besede, iz katerih ne moremo sklepati, da gre za kraj (npr. polje, most, gora, grič, brdo, potok, draga, loka): Božje Polje, Zidani Most, Kranjska Gora, Drenov Grič, Filipičje Brdo, Volčji Potok, Volčja Draga, Škofja Loka. Besede, ki so že same po sebi zemljepisna imena (npr. Mersa, Rute, Žablje, Krka, Kopriva, Komen), v sestavljenih krajevnih imenih tudi ohranijo veliko začetnico: Gorenja Mersa, Male Rute, Velike Žablje, Kostanjevica na Krki, Brje pri Koprivi, Brestovica pri Komnu.
Iz čisto preprostega razloga torej pišemo besedo gora v besedni zvezi Kranjska Gora z veliko, da pokažemo, da to ni vzpetina, kot je Šmarna gora ali Donačka gora, pač pa kraj. Enako je pri imenu države Črna gora druga beseda z malo, ker ne gre za krajevno ime, pač pa ime države. Zato tudi druge sestavine v zvezah Evropska unija ali Italijanska republika ali Združene države Amerike ne bomo pisali z veliko, ker ne gre za krajevna imena, v katerih morajo vse sestavine biti z veliko, pa tudi zato, ker so besede unija, republika in države na drugem mestu v sestavljenem lastnem imenu. Na prvem mestu je beseda republika v imenu Republika Slovenija, zato je z veliko, ker gre za začetek zemljepisnega lastnega imena, ali pa beseda kneževina v imenu Kneževina Monako.
Vrnimo se še nekoliko h krajem, in sicer k delom krajev. Zanje ne velja isto pravilo, kot za krajevna imena, zato bomo iz zapisa velike začetnice razbrali, ali gre za Rožno Dolino (naselje pri Novi Gorici) ali Rožno dolino (del Ljubljane). Tako na Štajerskem obstaja kraj Dolge Njive, del Opčin pa se imenuje Frčeva njiva. Krajevno ime je Črni Kal, pokrajinsko pa Pod kalom (pri Šempolaju). Pravilno se zapiše Zidani Most (kraj ob sotočju Save in Savinje), del Ljubljane pa je Dolgi most.
Pa še odgovor iz uvoda: pravilno je seveda pisati Ovčja vas, ne pa Ovčja Vas*, Bela krajina, in ne Bela Krajina*, Poljanska Sora, in ne Poljanska sora* in Črna gora namesto Črne Gore*.

* Besede in besedne zveze, označene z zvezdico, zanalašč niso zapisane pravopisno pravilno.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si.

Vladka Tucovič

Zemljepisna velika začetnica

Preberi tudi

Jezikovnica (97)

Jezikovnica

Jezikovnica (97)

27.11.2020
Jezikovnica (77)

Jezikovnica

Jezikovnica (77)

22.01.2020
JEZIKOVNICA (91)

Jezikovnica

JEZIKOVNICA (91)

19.08.2020
Jezikovnica (78)

Jezikovnica

Jezikovnica (78)

07.02.2020

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme