Jezikovnica (98)

Piše: Vladka Tucovič Sturman

Rapalska pogodba in rapalska meja

Nič novega ne bom povedala, če zapišem, da je v letu, ki se izteka, minilo sto let od podpisa Rapalske pogodbe, s katero je bila začrtana rapalska meja. O zgodovinskih dejstvih ne nameravam izgubljati besed, kot ponavadi me seveda zanima jezikovna tema, in sicer:  zakaj pišemo z veliko začetnico besedno zvezo Rapalska pogodba, z malo pa rapalska meja. Naj pred odgovorom zastavim še eno, podobno vprašanje, namreč, zakaj lahko besedno zvezo slovensko-italijanski slovar enkrat pišemo z veliko začetnico (Slovensko-italijanski slovar), drugič pa z malo (slovensko-italijanski slovar), medtem ko besedno zvezo slovensko-italijanska meja pišemo vedno z malo.

Odgovor je zelo preprost in ga najdemo v 83. členu Pravil Slovenskega pravopisa 2001, ki pravi, da z veliko začetnico zapisujemo naslove stvaritev oz. podrobneje: umetnostnih in neumetnostnih besedil. Med neumetnostna besedila sodijo tudi naslovi pogodb in sporazumov, Pravopis kot primer našteje tri, to so: “Majniška deklaracija, Magna charta libertatum, Osimski sporazumi”. Med naštetimi res ni Rapalske pogodbe, vendar sodi Rapalska pogodba v skupino besednih zvez, kot je besedna zveza Osimski sporazumi, zato sklepamo s pomočjo analogije. V to skupino prištevamo še naslove vseh drugih neumetnostnih besedil, ki zaznamujejo pogodbe in sporazume, kot je Memorandum o soglasju, Londonski memorandum oz. Londonski sporazum, Trianonska pogodba itd.

Zdaj vam je verjetno že tudi bolj jasno, zakaj lahko priredno zloženko slovensko-italijanski zapišemo kot Slovensko-italijanski slovar (z veliko začetnico) ali pa slovensko-italijanski slovar (z malo), slovensko-italijanska meja pa samo z malo. V primeru velike začetnice pri slovarju gre za njegov naslov, torej naslov neumetnostnega besedila, ko pa mislimo na občno poimenovanje slovarja, torej vrsto slovarja, ki je slovensko-italijanski, ne pa npr. slovensko-nemški ipd., pa seveda rabimo samo malo začetnico. Državna meja seveda ni naslov nikakršnega besedila oz. ni stvaritev, kot jo razume Slovenski pravopis 2001, zato bi bila velika začetnica v povedi “zaradi službe vsak dan prečka slovensko-italijansko mejo” ali “ekskurzija je potekala po sledeh rapalske meje” povsem zgrešena.

Se pa Slovenski pravopis 2001, kljub temu, da je ni obravnaval v Pravilih, zvezi Rapalska pogodba ni povsem odrekel, saj jo najdemo v njegovem slovarskem delu, kjer piše, da je Rapalska pogodba “sporazum med Italijo in kraljevino SHS”. Tako v knjižni kot spletni obliki Slovenskega pravopisa 2001 torej lahko dobite informacijo, da je treba Rapalsko pogodbo pisati z veliko začetnico in s samo enim l, torej podomačeno, ne glede na izvirno zemljepisno ime (Rapallo). Dodatno razlago, da z malo pišemo rapalsko mejo, pa najdemo v Jezikovni svetovalnici, kjer so našteti še drugi podobni primeri, kot sta schengenska/šengenska in osimska meja.

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici,  ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme