Jezikovnica (87)

Potem ko sem napisala in odposlala prejšnjo Jezikovnico, še nisem imela teme za naslednjo, niti misliti pa si nisem mogla, da bom pisala o besedi sožalje. Tako kot nisem mogla predvideti, da bo medtem odšel moj oče, od katerega smo se poslovili prejšnji teden. Je že tako, da je vsaka smrt prezgodnja, četudi se zgodi v 82. letu, in nepričakovana, čeprav sledi dologotrajnemu bolehanju. Vsi, ki smo doživeli smrt bližnjega, vemo, da je boleče žalovanje neizbežen proces, ki ga spremlja tudi zavest, da je treba iti naprej, se spominjati in hkrati poskušati živeti čim bolj normalno. Odraz tega zavedanja je današnji zapis. Ob očetovem slovesu sem namreč med izrazi sočutja, ki sem jih prejela, zasledila jezikovni pojav, ki ga prej še nisem poznala. Namreč to, da med uporabniki jezika sploh ni samoumevno, katerega spola je beseda sožalje.
Oglejmo si samostalnik sožalje podrobneje. Ponavadi ga zasledimo v stalnih besednih zvezah “iskreno sožalje” ali “moje sožalje” ali “globoko iskreno sožalje”, ki se povezujejo z glagoli izreči in izrekati, izraziti in izražati in zahvaliti in zahvaljevati se, torej v izjavah, kot so npr.: “Ob boleči izgubi vam izrekam iskreno/globoko sožalje” ali “Zahvaljujemo se za izraženo sožalje”. Samostalnik sožalje je tvorjenka in sodi v besedno družino, kamor so uvrščene še besede: žal, žalen, žalost, žalosten, užaloščen, žalovati, žalujoč, žalujka, žalostinka itd. Kot piše v Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja, se etimološka razlaga besede sožalje povezuje z besedo, ki jo poznamo v zvezi “kaj žalega storiti” oz. s samostalnikom žal v pomenu žalost. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa izvemo, da je beseda sožalje samostalnik srednjega spola, ki v rodilniku dobi končnico -a (sožalje, sožalja) in pomeni “izraz sočutja komu ob smrti bližnjega človeka”. In zakaj sožalje sploh izpostavljam? Če ste pozorno brali do sedaj, ste lahko opazili, da sem zapisala pridevnika in svojilni zaimek iskreno/globoko/moje sožalje v srednjem spolu, ne pa iskrene ali globoke, kar bi bilo v ženskem spolu, in sicer v množini. Pravilen je torej pridevnik v srednjem spolu (iskreno sožalje), ne pa v ženskem (iskrene sožalje), ker je tudi samostalnik sožalje srednjega, ne pa ženskega spola. Srednjega spola so namreč poleg samostalnikov, ki se končujejo na -o (jabolko, mesto, kolo, krilo itd.), številni samostalniki, ki se končujejo na -e, npr. zdravje, veselje, ljubosumje, predavanje, kopanje, kolesarjenje itd. Spola samostalnika ne določamo po končnici v imenovalniku, pač pa v rodilniku, zato imata tako samostalnik srednjega spola okno kot samostalnik srednjega spola vedenje v rodilniku ednine končnico -a, torej okna in vedenja. Potemtakem tudi ni vsak samostalnik, ki se konča na -e, kar samodejno v imenovalniku ženskega spola v množini, kakor mislijo tisti, ki rabijo zvezo “iskrene sožalje”. Prav je edino “iskreno sožalje”.
V razmerju med srednjim in ženskim spolom pa imamo tudi izjeme. Beseda Šmarje na primer, ki je zemljepisno lastno ime več krajev v Sloveniji, je na Primorskem ženskega spola in v množini, kar se vidi iz mestnika (bili smo v Šmarjah nad Koprom), na Štajerskem pa srednjega spola in v ednini (v Šmarju pri Jelšah je romarska pot in cerkev sv. Roka). Podobne zadrege so še z zemljepisnim imenom Tepanje: včasih zasledim rabo v Tepanjah, kar ni ustrezno, gre namreč za smostalnik srednjega spola v ednini, torej v Tepanju. Po drugi strani so Trbovlje ženski množinski samostalnik, torej bo v mestniku pravilno izključno: v Trbovljah (ženski spol), ne pa v Trbovlju (srednji spol). Tudi za Grosuplje naj ne bi bilo najustrezneje, če rabimo v Grosupljah, medtem ko Slovenski pravopis dovoljuje pregibanje v Grosupljem in Grosuplju (obe obliki sta srednjega spola, samo da je prva pridevniška, druga pa samostalniška).
Pa da me ne bi kdo narobe razumel: ne glede na vse napisano se za izraze sožalja v vseh oblikah, četudi jezikovno drugačnih, iskreno zahvaljujem; lažje je žalujočemu pri srcu v težkih trenutkih, če sliši ali prebere izraze sožalja, kar je dokaz, da je njegove žalosti mar tudi drugim.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.

Preberi tudi

Naturopatski nasveti (274)

Naturopatski nasveti

Jezikovnica (76)

Jezikovnica

Jezikovnica (76)

13.01.2020
Stare jedi v novih loncih (91)

Stare jedi v novih loncih

Naturopatski nasveti (279)

Naturopatski nasveti

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme