Jezikovnica (85)

Priznam, da mi o koronavirusu ni prijetno pisati, pa vendar: novi virus in bolezen, ki jo povzroča, sta zanimiva tudi s pravopisnega vidika, še zlasti, ker so se v medijih na začetku pojavljanja poročil o tem pojavu pojavile vse mogoče variante zapisa, med njimi pisanje narazen (korona virus), skupaj (koronavirus) in z vezajem (korona-virus). Vprašanje, kako je pravilno, se je zastavljalo marsikomu in nekdo je ravnal zelo, zelo prav, da je na Jezikovno svetovalnico, ki jo urejajo sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je dostopna na jezikovnem spletnem portalu Fran (fran. si), naslovil tako vprašanje. Dobil je namreč zelo obsežen, nazoren, predvsem pa strokovno podkrepljen odgovor, kakršni so v Jezikovni svetovalnici sicer vsi, saj sta ga napisala pravopisca dr. Peter Weiss in dr. Helena Dobrovoljc, ki je tudi predsednica Pravopisne komisije, ki pripravlja novi slovenski pravopis – odgovor pa seveda lahko preberemo vsi. Vabim vas, da si odgovor tudi bralci Novega glasu preberete na spletu, tu ga bom samo zelo na kratko povzela, predvsem pa najprej napisala nekaj o razmerju med besedama korona in krona, kar je tudi eno izmed vprašanj, naslovljeno na Jezikovno svetovalnico.
Nanj je odgovoril etimolog dr. Marko Snoj, in sicer je izhajal iz zapisa v svojem Slovenskem etimološkem slovarju, da je beseda krona “prevzeta iz srednje visoke nemščine krone ‘krona’, kar je izposojeno iz lat. corona ‘venec, krona’, to pa iz grščine, kjer je pomenila ‘obroč, kar je krivo, zakrivljeno, usločeno, krivina’” Še prej, preden je beseda korona prešla v zelo pogosto rabo s koronavirusom, smo besedo korona poznali v glasbi (‘polkrožec s piko, ki v notnem zapisu označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze’) in astronomiji ‘plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor’. kot še piše v Slovenskem etimološkem slovarju.
Sicer pa koronavirus v slovenščini ni novost, saj je že nekaj časa prisoten v Slovenskem medicinskem slovarju in Mikrobiološkem slovarju, zelo hitro pa je našel pot tudi v spletno izdajo novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika, kjer si lahko preberemo njegovo pomensko razlago in primere rabe: “korónavírus -a m virus iz družine Coronaviridae: povzročitelj bolezni je koronavirus; okužba s koronavirusom”.
In zdaj še odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu. Beseda koronavirus je tvorjenka, in sicer podredna zloženka, zato jo pišemo skupaj, podobno še druge besede, ki označujejo virus, npr. staršem zelo dobro znani rotavirus ali pa adenovirus in enterovirus. Za pisavo z vezajem ni utemeljenega razloga, zato je napačna, lahko pa bi koronavirus res pisali tudi narazen, torej korona virus, pač po zgledu vikend hiša ali vikendhiša, vendar raba izkazuje favorizirano pisanje skupaj. Prav tako so se v rabi zelo hitro pojavile tudi t. i. novotvorjenke, ki so že uvrščene v t. i. rastoči slovar Sprotni slovar slovenskega jezika: koronačas, koronaepidemija, koronapozdrav, koronabedak itd., ki so vse zapisane skupaj ali narazen, vendar je zapis skupaj na prvem mestu.
V tem koronačasu se je še enkrat pokazalo, kako živ je slovenski jezik, saj je tako rekoč takoj ustvaril nove besede, ki so se v rabi zelo hitro prijele, zelo ažuren pa je bil tudi odziv slovenistov, ki so novotvorjenke nemudoma zabeležili in jim dodelili mesto in obravnavo v slovarjih.
Doc. Dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.

Preberi tudi

Naturopatski nasveti (291)

Naturopatski nasveti

Jezikovnica (87)

Rubrike

Jezikovnica (87)

22.06.2020
Stare jedi v novih loncih (69)

Stare jedi v novih loncih

Naturopatski nasveti (275)

Naturopatski nasveti

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme