Jezikovnica

Jezikovnica (80)

Jezikovnica (80)

Piše Vladka Tucovič Sturman / Poezija, pesništvo, pesem

Spomladi, ko 21. marca obeležujemo ne le prvi pomladni dan, pač pa tudi svetovni dan poezije, se spodobi, da tudi v Jezikovnici zapišem kaj o poeziji, še zlasti, ker je to že dolgo moj namen. Beseda bo tekla o razmerju med samostalniki poezija, pesništvo in pesem. Da sta poezija in pesništvo sopomenki, ni dvoma, poezija je prevzeta beseda, pesništvo pa domača ustreznica. V rabi je pogostejša poezija, pesništvo je bolj literarnozgodovinski termin, še zlasti v besedni zvezi ljudsko ali epsko pesništvo. Sopomenka pesnika je poet, ki pa se rabi bolj ekspresionistično, običajno pa ne, še manj je v rabi izraz poetesa, ki je za slovenski knjižni jezik tudi precej zaznamovan, zato pa toliko pogosteje pesnica.
Poglejmo, kaj o besedi poezija piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Poezija je “literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem”, pa tudi “pesniška dela, pesmi”. Primeri rabe za prvi pomen so: “brati, pisati poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza”, za podpomen pa: “za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov/avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija/poezija med obema vojnama/ponatis Prešernovih Poezij”. Preletimo še enkrat primere rabe, bodimo pozorni na slovnično število, v katerem nastopa poezija (pisati poezijo, zgodovina poezije, poezija in proza). Vidimo, da je poezija postavljena zgolj v ednino, izključno pri navedbi naslova Prešernove pesniške zbirke je množina (ponatis Prešernovih Poezij). Na kaj lahko sklepamo po takih primerih rabe? Da se danes samostalnik ženskega spola poezija rabi izključno v ednini, čeprav se je v Prešernovih časih rabil tudi v množini. Ali drugače: danes pesniki ne pišejo poezij, temveč poezijo ali pesmi, v sodobni slovenščini torej ne bomo rabili: “beremo poezije”, temveč “beremo poezijo”, zato tudi obeležujemo svetovni dan poezije, ne pa svetovni dan poezij. Zakaj je dandanes tako? Samostalnik poezija sodi k t. i. neštevnim samostalnikom, torej takim, ki jih rabimo izključno v ednini in jih ne postavljamo v dvojino ali množino. Beseda poezija ni osamljen primer. Kako bi npr. tvorili množino samostalnika kri? Težko ali celo nemogoče, ker sodi tudi kri k neštevnim edninskim samostalnikom. Kaj pa mladina ali svoboda? Tudi za samostalnika mleko in vino je nekoč veljalo, da ju rabimo izključno v ednini, vendar se je v zadnjem času uveljavila tudi množina (vina, mleka), kadar mislimo na različne vrste obeh tekočin, zato zasledimo napis “prodaja vin” ali “različna mleka: kravje, kozje, mandljevo, ovseno …”. Pri poeziji pa v knjižnem jeziku osrednje Slovenije ne bomo naleteli na množino, to je zgolj jezikovna posebnost Slovencev v Italiji, najbrž pod vplivom italijanščine (“leggiamo le poesie”).
Zato pa lahko samostalnik pesem po mili volji postavljamo v dvojino in množino, še celo prvi primer iz ilustrativnega gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pri geslu pesem je v množini: “brati, deklamirati pesmi”, v nadaljevanju pa še: “prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ljubezenska pesem; ljudska pesem”.
V 19. stoletju, ko sta ustvarjala Prešeren in Gregorčič, je samostalnik poezija v nekaterih primerih še zamenjeval samostalnik pesem, kot je tudi še danes v italijanščini, zato je naslov njunih pesniških zbirk Poezije. Kette ima leta 1900 prav tako Poezije, Aškerc pa istega leta Nove poezije, medtem ko Murnova poezija leta 1903 izide že z naslovom Pesmi in romance. Dejansko je tudi Prešeren že ločil med poezijami in pesmimi. S prvo besedo je označeval bolj umetelne pesniške oblike, z drugo pa manj zapletene, zato je v svojo zbirko Poezije uvrstil tudi razdelek, ki ga je poimenoval Pesmi, kamor pa ne sodijo npr. soneti in gazele, pač pa med drugim pesmi Pod oknom in Soldaška.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.

04.04.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!