Jezikovnica (8)
Dekanja ali dekanija?
Je že tako, da imamo v slovenščini več besed, ki se enako pišejo, celo izgovarjajo, pomenijo pa različno. Spomnimo se ponovno na besedo prst, ki lahko pomeni sopomenko za zemljo (npr. rodovitna prst) ali pa je del roke (ima poškodovan prst na desni roki). Podobno je z glagolom zaslišati, ki ga lahko razumemo, da koga zaslišujemo, mu torej postavljamo vprašanja in zahtevamo odgovore, lahko pa pomeni tudi, da nenadoma slišimo kaj, česar prej nismo (npr. iz daljave je zaslišala bližajoči vlak). Neustrezno pa je, kadar glagol zaslišati rabimo v napačnem kontekstu, npr.: po ogledu filma bomo zaslišali režiserja. Primernejše bi bilo, če bi glagol zaslišati zamenjali z glagolom prisluhniti, govoriti ali pogovarjali: po ogledu filma bomo prisluhnili režiserju, bomo slišali govoriti režiserja ali se bomo z režiserjem pogovarjali.
Pred letom dni sem za spletni portal Medijska komuna (www.medijskakomuna.si), ki so ga ustanovili študentje Medijskih študijev na naši fakulteti, prispevala besedilo o prav takih zamenjavah besed. Tokrat dopolnjena lanska spoznanja delim z bralci Novega glasu. Že vrabci na strehi čivkajo, da ima beseda termin dva pomena, pač glede na to, kako jo preberemo oz. na katerem zlogu jo naglasimo. Têrmin je strokovni izraz, termín pa dogovorjeni čas. Svetníca je ženska, ki je razglašena za svéto, svétnica pa je članica svéta, torej kolektivnega organa upravljanja (in ne svetà, ki je celota vsega, kar obstaja). Pri nekaterih besedah mislimo, da bodo pravilnejše, če jim bomo dodali kakšno črko, vendar se motimo, za nos nas potegne t. i. hiperkorektnost, ko poskušamo izboljšati, kar sploh ni napačno. Dekánja je predstojnica fakultete (tudi dekanka ali dekanica), dekaníja (torej dekanja z dodanim j) pa ena od cerkvenih upravnih enot; etični se nanaša na etiko, etnični pa na etnijo. No, medtem ko vse pravkar omenjene besede obstajajo, vendar imajo različen pomen, pa *ladija ne obstaja, v Luko Koper pogosto zapluje zgolj ladja (z veliko kontejnerji, vendar brez črke j). Če je kdo odlóčen v svojih odločitvah, pomeni, da stoji za njimi, se ne pusti zmesti. Če pa je nekaj odlóčeno, se je o tistem že sprejela odločitev. Kdor koga gostí, je gostitelj. Kdor pri kom gostuje, pa je gost. Opravičimo se, ko smo naredili napako, naše dejanje pa je upravičeno, če imamo zanj argumente.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
