Jezikovnica

Jezikovnica (79)

Jezikovnica (79)

Piše Vladka Tucovič Sturman / Materin, materni in materinski

Že več kot dvajset let se 21. februarja obeležuje svetovni dan materinščine. Ta dan je 17. novembra 1999 razglasil Unesco in kot piše na Wikipediji, je dan “namenjen pospeševanju zavedanja pomembnosti jezikovne in kulturne raznolikosti ter spodbujanju večjezičnosti”. Izbrani datum so določili v spomin na protest pakistanskih študentov leta 1952, ki so nasprotovali zakonsko določeni rabi izključno enega jezika urdu na večjezičnem območju; protest je bil krvavo zatrt, saj je bilo več študentov ubitih.
Sploh ne dvomim, da bo ta pomembni dan, ki potrjuje našo jezikovno identiteto, tudi letos primerno in raznoliko obeležen, nekaj vabil na dogodke sem namreč že prebrala, kar pa je tudi povod za današnjo temo Jezikovnice. Ko se govori o materinščini, se namreč v rabi pojavlja še nekaj drugih izrazov, bolj ali manj ustreznih oz. pravilnih, zato si bomo danes podrobneje ogledali razliko med pridevniki, ki besedotvorno izhajajo iz samostalnika mati, imajo pa vsak svoj pomen. Izraz materinščina se v strokovni rabi sicer že nekaj časa zamenjuje z besedno zvezo prvi jezik. Izraz drugi jezik pa zamenjuje nekdaj uveljavljeno poimenovanje jezik okolja. Poimenovanje tuji jezik (ne tuj!) pa označuje jezik, ki se ga naučimo povsem na novo, npr. v šoli ali na jezikovnih tečajih.
Za materinščino ali prvi jezik je bil nekoč v rabi pridevnik materin jezik, ki ga še vedno rabi marsikdo. Zakaj ta pridevnik ni najboljši? Gre za svojilni pridevnik, ki ga lahko rabimo v drugih situacijah, ne pa v primeru vrste jezika. Materina je lahko lastnina, npr. “hči si je izposodila materin avto, Ivan je zavrnil materino kavo, materin prvi jezik je slovenščina”. Ustrezni vrstni pridevnik v besedni zvezi, ki je sopomenska prvemu jeziku, je materni, torej materni jezik, ki pa se marsikomu zdi neobičajen ali celo nepravilen. Pa ni res, materinščino nam ustrezno zamenjuje ravno materni jezik.
Zasledila pa sem celo rabo materinski jezik. Zakaj ta vrstni pridevnik v primeru jezika tudi ni ustrezen? Slovar slovenskega knjižnega jezika pri iztočnici materinski pomensko razlaga ta pridevnik kot “nanašajoč se na matere” in nadaljuje med drugim s primeri rabe: “imeti materinski čut, poznala je svojo materinsko dolžnost, materinska ljubezen, nežnost, skrb”. Pri besedni zvezi materinski jezik pa nas usmerja v materni jezik, enako tudi Slovenski pravopis. Vrstni pridevnik materinski je torej primeren v drugih besednih zvezah (nekaj sem jih pravkar naštela), pri jeziku pa se držimo vrstnega pridevnika materni, pa ne bomo zgrešili. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

25.02.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!