Jezikovnica

Jezikovnica (47)

Jezikovnica (47)

Piše Vladka Tucovič / Kopičenje predlogov

Včasih se v Jezikovnici lotim kakšne teme, ki sploh ni strogo pravopisna oz. za katero bi marsikdo rekel, da ni jezikovna pomanjkljivost, vendar smo lektorji nanjo precej pozorni. Ena izmed takih je kopičenje predlogov ali njihovo ponavljanje.
Na kaj ciljam tokrat? Preberite ti dve povedi: Pomagali so z denarjem in s pogovorom. Odpravili so se v Gorico, v Trst, v Koper in nazadnje še na Dunaj. Kako se vam zdita? Mogoče vas v drugi povedi zmoti kopičenje predloga v, v prvi povedi pa niti ne, kajne, saj menda s in z nista isti predlog? Žal drugi del prejšnje povedi ne drži: s in z predstavljata en predlog. To, katerega rabimo, je odvisno od sledeče besede oz. glasu, s katerim se začenja. Predlog z stoji pred besedami z zvenečim začetkom, to so vsi samoglasniki (a, e, i, o, u), zvočniki (m, n, v, l, r, j) in zveneči nezvočniki (b, d, g, z, ž, dž): z atomom, z Evo, z iglo, z oljem, z upanjem, z mamo, z nožem, z vlakom, z lestvijo, z rožo, z Janezom, z babico, z dedkom, z grozdjem, z zeljem, z žago in z džipom). Predlog s pa stoji pred besedami z nezvenečim začetkom, to so nezveneči nezvočniki (p, t, c, č, f, s, š, k, h): s pesmijo, s Trubarjem, s ceno, s čajem, s fičfiričem, s seboj, s šalom, s kanujem, s hlačami.
Če zapišemo tako, da samostalnike rabimo v orodniku, je dovolj, da na začetku napišemo tisti predlog, ki sodi pred prvo besedo, potem pa ga ne zapisujemo in ne izgovarjamo več (narobe: pomagal si je z motiko, s srpom, z macolo, z lopato, s sekiro in s koso; prav: pomagal si je z motiko, srpom, macolo, lopato, sekiro in koso). Kot vidite, na stilistično ustrezno rabo predloga s/z ne vpliva, če se izmenjujejo besede, ki zahtevajo enkrat s in drugič z, prav tako ne, če naštevanje prekine veznik. Pravilni uvodni primer je: Pomagali so z denarjem in pogovorom.
Odsvetujem tudi kopičenje predlogov, ki nam v kombinaciji s samostalnikom odgovarjajo na vprašanje Kje?. Prav je: Odpravili so se v Gorico, Trst, Koper in nazadnje še na Dunaj. Predloga v in na nista različici enega samega predloga, kot je s/z. Predlog v po Slovarju slovenskega knjižnega jezika izraža usmerjenost navznoter (v predalu), predlog na pa usmerjenost na površino (na mizi). (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

27.09.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!