Jezikovnica

Jezikovnica (31)

Jezikovnica (31)

Piše Vladka Tucovič / Vejica v nagovoru

V tridesetih Jezikovnicah, ki jih bralci Novega glasu lahko berete že dobro leto, se vejici (še) nisem natančneje posvetila. Mogoče zato, ker marsikdo misli, da je to edino, kar je v besedilu lahko neustrezno, pa sem želela pokazati, da se pogosto najde še marsikaj drugega, kar lahko izboljšamo in popravimo. Prevečkrat se namreč sliši, da je lektorjevo (pogosteje seveda lektoričino) delo omejeno zgolj na popravljanje vejic v smislu naročila ali prošnje, ki omalovažuje lektoriranje: »Evo, tu je moje besedilo, popravi vejice«. V besedilu tistega, ki je prepričan, da mu manjkajo samo vejice, je ponavadi še marsikaj napačnega, to pravim na podlagi svojih izkušenj. Po drugi strani je šolski predmet slovenščina pogosto nepriljubljen ravno zaradi vejic, pa vas, dragi bralci, nisem želela spomniti na kaj, česar ste se nemara bali ali pa se ga še zdaj spominjate z nelagodjem, namreč jezikovnega pouka. Mogoče pa je vendarle skrajni čas, da spregovorim tudi o tem ločilu, ki ima ljubko poimenovanje, manjšalnico pravzaprav, saj je vejica – majhna veja. Veje pa imajo drevesa in grmi – zelenje, ki pomirja, pa imamo vsi radi, kajne?
O vejici bi lahko pisala vsak teden, tako neizčrpna je ta tema, tokrat pa bo beseda tekla o tisti vejici, ki mora stati v nagovoru, kjer pa jo žal vse prepogosto pogrešamo. Tovrstni nagovori so dandanes najpogostejši v pozdravih v elektronski komunikaciji, npr. v mailih. Težav nimamo, če napišemo običajne besedne zveze z levim ujemalnim prilastkom in jedrom, npr.: Spoštovana gospa, Spoštovana gospa Novak ali Draga Marija, pa tudi samo: Spoštovani, Pozdravljeni ipd. Zaplete pa se pri drugačnih pozdravih, npr.: Pozdravljeni, profesorica ali Živjo, Marija ali Adijo, Janez. Ko nagovarjamo na tak način, moramo vstaviti vejico, pa ne le eno, temveč dve, saj gre za t. i. vrivek, ki se mora od preostalega besedila ločiti z vejico. Pomagajmo si z verzom znane slovenske popevke, ki ga pravilno zapišemo takole: »Povej, Marija, zakaj umikaš pogled«. Tudi nagovori v elektronski pošti se ponavadi nadaljujejo v nadaljnje besedilo, zato sta obe vejici nujni, npr.: Pozdravljeni, profesorica, pišem vam zaradi izpita. /Živjo, Marija, prideš na zabavo? /Adijo, Janez, se vidiva jutri. Tovrstna vejica mora biti tudi v pogosto videnih napisih, kot sta: Pozor, stopnica! ali Pozor, hud pes!
Upam, da vam tokratna tema o vejici ni vzela poguma, da boste z veseljem prebirali tudi nadaljnje Jezikovnice, četudi bo (včasih) govor o najbolj osovraženem ločilu.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.

12.01.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!