Jezikovnica (2)
Odvečna velika začetnica
V prejšnji Jezikovnici sem napovedala, da se bomo tokrat podrobneje posvetili vprašanju, kako se pravilno zapišejo poimenovanja nagrad. Se pravilno zapiše Oskar* ali oskar, ko mislimo na filmsko nagrado? Kaj pa Borštnikov prstan in Prešernova nagrada? Je pravilno zapisati nagrada kristalni mikrofon ali Nagrada zlati mikrofon?* Pa priznanje Ane Mlakar? Da ni nemara pravilneje Priznanje Ane Mlakar?* Ta tema sodi v širši sklop o pisanju male začetnice, in sicer v tisto skupino, kamor se nam vse prerada prikrade velika začetnica, čeprav pravopisno ni upravičena. O čem bo torej tekla beseda? O besedah, pri pisanju katerih delamo napake, zato ker mislimo, da je velika začetnica pravilnejša kot mala začetnica. Žal pa se prevečkrat motimo in danes si bomo ogledali, kje moramo biti pazljivi.
Verjetno so redki med nami, ki svojilnega pridevnika iz lastnega imena ne bi zapisali z veliko začetnico, kot je tudi pravilno, torej: Janezov zvezek, Marijina knjiga, Novakova družina itd. Po tem vzorcu ponavadi nimamo težav, ko zapišemo poimenovanje odlikovanja, ki izhaja iz svojilnega pridevnika, npr. Peterlinova nagrada, Cankarjevo priznanje in Bloudkova plaketa. Kadar je ime prevzeto iz osebnega lastnega imena, tako da iz njega ne tvorimo svojilnega pridevnika – to sta npr. filmski nagradi oskar in vesna ter nagrada za medijske dosežke viktor, pa se že zaplete, kajne? Zapomniti si je treba, da različna odlikovanja sicer imajo svoja poimenovanja, vendar v osnovi ne gre za lastna imena, torej se ne pišejo z veliko začetnico. Iz tega razloga je pravilno, z malo začetnico, zapisan prvi del naštetih besednih zvez: priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije, zlato jubilejno priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti, častni znak Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Drugi del naštetih besednih zvez (Republika Slovenija, Javni sklad Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti, Zveza za tehnično kulturo Slovenije) je stvarno lastno ime, in se zato prva beseda njegovega imena piše z veliko začetnico, vendar to sploh nima neposredne zveze z malo začetnico pri poimenovanjih nagrad.
Pravilni odgovori na moja uvodna vprašanja so torej: besedi prstan in nagrada, ki sta na drugem mestu v zvezah Borštnikov prstan, Prešernova nagrada in Tischlerjeva nagrada, seveda zapišemo z malo začetnico. Enako pravilno zapišemo z malo začetnico besedo nagrada, priznanje ipd., ko je na prvem mestu: nagrada kristalni mikrofon, nagrada vstajenje in priznanje Ane Mlakar.
Nemara je prvi del današnje Jezikovnice bil videti nekoliko zapleten, zato se bomo v nadaljevanju posvetili lahkotnejši temi, povezani s pravkar minulim vinskim praznikom, ki nas tudi spravlja v zadrego z malo začetnico. V mislih imam seveda god sv. Martina, ko se mošt spremeni v vino, in ga imenujemo martinovo. Nisem se zmotila pri zapisu, ko sem zapisala malo začetnico. Imena praznikov in posebnih dni, kot je npr. dan reformacije (31. oktober), mednarodni dan boja proti aidsu (1. december) ali svetovni dan voda (22. marec), zapisujemo z malo začetnico. Po tem vzorcu se z malo zapiše tudi: silvestrovo in valentinovo. Seveda bomo z veliko zapisali Martinova gos in Martinova pojedina, ker gre za svojilni pridevnik v besedni zvezi kot pri Prešernovi nagradi, zato pa z malo martinovanje, silvestrovanje in silvestrski meni, ker niso lastna imena.
Pri dilemi, ali pisati z veliko ali malo začetnico, se moramo torej najprej vprašati, ali gre za lastno ime ali ne (odlikovanja in prazniki niso lastna imena), potem pa še, ali imamo v mislih svojilni pridevnik (Prešernova, Martinov) ali kakšen drug pridevnik (silvestrski). Po tem pravilu pišemo z veliko tudi besede Slovenec (ime prebivalca) in Slovenija in na Slovenskem (zemljepisni lastni imeni), ker so lastna imena, ne pa slovenščina, slovenski jezik, slovenska prestolnica ali slovenski narod. Če slednje zapišemo z veliko, se nam zgodi t. i. hiperkorektnost, ko torej pravilno malo začetnico popravimo v napačno veliko. To nas pogosto doleti tudi pri pisanju večbesednih zemljepisnih lastnih imen, vendar o tem v naslednji Jezikovnici.
*Besede in besedne zveze, označene z zvezdico, zanalašč niso zapisane pravopisno pravilno.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs.upr.si.
