Stoletnica in stota obletnica

Jezikovnica (184)

Minilo bo sto let od rojstva pisatelja Alojza Rebule, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju, minilo je 110 let od rojstva pisateljice Branke Jurca, ki se je rodila 24. maja 1914 v Koprivi na Krasu, in minili sta dve leti, kar se je 30. maja 2022 poslovil Boris Pahor. Vsak dan slišimo za kakšno obletnico – pa naj gre za obletnico rojstva ali smrti katere izmed znanih osebnosti ali za obeležitev kakšnega pomembnega dogodka iz preteklosti; spomnimo se tudi na osebne obletnice, kot sta obletnica poroke ali obletnica mature. Vsakoletni rojstni obletnici pa rečemo kar rojstni dan, čeprav pravzaprav obeležujemo obletnico rojstnega dne. Tako pravi tudi pomenska razlaga v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, da je namreč obletnica “dan, ki je natančno eno ali določeno število let po dnevu, ko se je kaj zgodilo, je kaj bilo”.

Različne obletnice radi izpisujemo s kombinacijo števk in črk, npr.: “zbrali so se ob praznovanju njegove 50-letnice”. Vendar velja pri tem biti pozoren. Zveza “50. obletnica” ali “petdeseta obletnica” sta dve besedi, ki ju seveda zapišemo narazen, in to v obeh primerih: če vrstilni števnik zapišemo s črkami (petdeseta) ali s števko in vrstilno piko (50.). Beseda “petdesetletnica” ali “50-letnica” pa je ena beseda, pa če jo zapišemo samo s črkami ali s kombinacijo števk in črk, zato vse znake zapišemo skupaj, brez presledka. Posledično so napačni taki zapisi: petdeset letnica, 50 letnica, 50letnica, 50.letnica, 50.-letnica, 50 – letnica, 50–letnica, 50 – letnica. Pri petdeseti obletnici, če jo zapisujemo s števko, pa nikakor ne smemo pozabiti vrstilne pike – prav je torej: 50. obletnica, narobe pa brez pike: 50 obletnica, brez presledka za piko: 50.obletnica; pa tudi s kombinacijo pike in vezaja: 50.-obletnica.

Kakšna pa je sploh pomenska razlika med 50. obletnico in 50-letnico? Za marsikoga zanemarljiva, ker gre za pomenski odtenek razlike, ki se ga pogosto ne zavedamo (več), opazijo ga le najbolj pretanjene oči oziroma ušesa, občutljive za slogovno natančnost. Tako je v Jezikovni svetovalnici na portalu Fran na to vprašanje že leta 2013 kratko in jedrnato odgovoril dr. Marko Snoj: “Obletnica poimenuje vsakoletno ponovitev enkratnega dogodka, n-letnica pa s številom n opredeljeno obletnico začetka nekega trajanja.” Ali s primerom: 21. julija bo minilo sto let od rojstva Alojza Rebule, tega dne bo 100. obletnica njegovega rojstva – obeležitev 100. obletnice njegovega rojstva pa, kot vemo, s kulturnimi dogodki traja že vse leto. Leta 1974 pa je bila v Kopru ustanovljena današnja Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem; prireditve, ki obeležujejo njenih 50 let obstoja, se prav tako vrstijo že od začetka leta, vrhunec pa bo novembra s slavnostno akademijo ob 50-letnici delovanja. Lahko bi zapisala tudi: ob 50. obletnici ustanovitve.

Besedno zvezo “50. obletnica” uporabimo torej, ko gre za obeležitev enkratnega dejanja, kot je ustanovitev, beseda “50-letnica” pa pomeni obletnico začetka trajanja – ponavadi jo torej uporabimo, ko nekaj še traja, npr.: praznovanje 50-letnice društva, ki še deluje, ali 50-letnice osebe, ki (na srečo) še živi. Kot mi je leta 2019, ob praznovanju 100. obletnice rojstva Milka Matičetovega, prijazno pojasnil dr. Peter Weiss, gre za razliko v glagolskem vidu: “100-letnica se uporablja za trajanje ali dogajanje (v zvezi z nedovršnimi glagoli in glagolniki), 100. obletnica pa za dogodke, ki so točke na časovni premici (v zvezi z dovršnimi glagoli in glagolniki): 100-letnica življenja, delovanja, obstajanja, trajanja …, toda 100. obletnica rojstva, začetka, konca, propada, izbruha, vzpostavitve … Pri Matičetovem je torej 100. obletnica rojstva (in bi lahko praznoval 100-letnico življenja, vendar je ne more več, ker ni živ), pri Borisu Pahorju pa je bilo zadnjič praznovanje 106. obletnice rojstva, in ker živi, je bila to tudi 106-letnica življenja in vztrajanja.” Pri Borisu Pahorju bi torej letos lahko rekli, da bo 26. avgusta 111. obletnica njegovega rojstva, ne pa 111-letnica. Kar zapleteno, kajne, vendar – po premisleku – logično.

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.