Jezikovnica (182)
Evropska unija
Pred nami so t. i. “evropske volitve” oz. volitve v Evropski parlament, za nami pa je 20. obletnica vstopa Slovenije v Evropsko unijo oz. obuditev spomina na čas, ki se ga prav dobro in z veseljem spominjam, saj sem tisto pomlad diplomirala in sem na krilih študijskega uspeha mladostno zaletavo mislila, da je ves svet moj, ne samo Evropska unija, ki je v istem času postala moja širša domovina. Brez skrbi, ne bom nostalgična, pa tudi politična ne – moj zapis niti najmanj ni namenjen kakšni volilni kampanji. Zaustavila se bom zgolj pri pravopisnih vprašanjih, ki jih sprožajo lastna imena, kot sta Evropska unija in Evropski parlament.
Opažam namreč, da ima marsikdo težave s pravilnim zapisom besedne zveze Evropska unija. (Mimogrede: se sploh še kdo spomni, da je pred dvema desetletjema bila dokaj pogosto v rabi besedna zveza, ki je izpostavljala domačo ustreznico nasproti prevzete, namreč: Evropska zveza? Danes se je zveza povsem izgubila, prednjači samo še unija.) Pa ni težav z veliko začetnico prve sestavine imena – to je očitno več kot logično, da se namreč pridevnik evropski, kadar je prva sestavina lastnega imena, zapiše z veliko začetnico (npr. Evropska unija, Evropski parlament, Evropska komisija, Evropska centralna banka, Evropska konvencija o človekovih pravicah itd.); kadar pa ne gre za lastno ime, pa seveda z malo (evropska zastava, evropska himna, evropska kartica zdravstvenega zavarovanja). Ne, problem tiči drugje: kako namreč zapišemo neprvo sestavino tega lastnega imena, samostalnik unija? Z malo ali veliko začetnico? Je prav Evropska unija ali Evropska Unija? Marsikdo mi ne bi verjel, če bi trdila, da bi, če bi prebirali nelektorirana, študentska in dijaška, besedila, večkrat naleteli na veliko začetnico, ki pravopisno ni pravilna, kot pa na malo, ki je pravopisno pravilna. Zakaj torej pišemo besedo unija z malo, kadar je jedro besedne zveze, v kateri je levi prilastek prva sestavina lastnega imena, zato ta pridevnik pišemo z veliko (Evropska unija)?
Odgovor je spet zelo preprost: samostalnik unija v zvezi Evropska unija pišemo z malo začetnico, ker ni prva sestavina lastnega imena in ker sam po sebi ni ime. Samostalnik unija je povsem občna beseda, kot so taki tudi drugi podobni samostalniki: republika (Italijanska republika), kraljestvo (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), država (Združene države Amerike) ali emirat (Združeni arabski emirati). Tudi samostalnik zveza se npr. v imenu države, ki je ni več, še vedno pa jo omenjamo in o njej pišemo, namreč o Sovjetski zvezi, piše z malo začetnico. Domača ustreznica zveza in prevzeta unija sta v tem pogledu povsem enakovredni, obe zapisujemo z malo. Z veliko take besede pišemo, če so prva sestavina imena oz. preprosteje: na začetku (npr. Republika Slovenija, Kneževina Monako). Z veliko pa besedo unija pišemo tudi, če nastopa sama (Unija), torej brez prilastka evropska, podobno kot se namesto Ljubljanskega barja zapiše Barje ali namesto Goriških brd samo Brda.
Velja si torej zapomniti, da se pravilno zapiše Evropska unija ali Unija, ne pa Evropska Unija. In to ne glede na to, da je kratica za Evropska unijo sestavljena iz dveh velikih tiskanih črk, torej EU. Dejstvo, da je v kratici EU z veliko zapisana tudi črka u, ne vpliva na zapis besedne zveze, iz katere je kratica nastala. Najprej je torej bila besedna zveza Evropska unija, šele potem je nastala kratica EU.
Pa tudi dejstvo, da se Evropska unija v angleščini zapiše European Union, pri normiranju v slovenskem knjižnem jeziku nima nobenega vpliva. Žal pa se vpliv angleškega pravopisa kaže v slovenski rabi, kjer marsikdo pod vplivom hiperkorekcije meni, da ne bo zgrešil, če bo uporabil čim več velikih začetnic. V primeru stvarnih in zemljepisnih lastnih imen tako zanašanje na nekritično rabo velike začetnice ne obeta jezikovne kultiviranosti …
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
