Jezikovnica (18)
Kulturno-zgodovinski ali kulturnozgodovinski?
Na prvi pogled se mogoče zdi, da nam ta kratka črtica, ki se ji reče vezaj, ne bi smela povzročati težav. Po drugi strani pa je res, da tudi pika in vejica nista veliki, pa sta zato toliko bolj pomembni ločili, in da preglavic, ki nam jih povzročata, sploh ne omenjam. S tem razlogom je že tretja Jezikovnica zapovrstjo posvečena rabi vezaja, saj primerov različne rabe, v katerih se pojavlja, kar ne zmanjka. Tokrat si bomo ogledali, kakšna je razlika med besedama kulturno-zgodovinski in kulturnozgodovinski. Že iz prejšnjih Jezikovnic vemo, da vezaj zaznamuje tudi in, zato je belo-rumena zastava bele in rumene barve. Kakšna pa bi bila razprava, če je kulturno-zgodovinska, in kakšna, če je kulturnozgodovinska? Če je kulturno-zgodovinska, pomeni, da je kulturna in zgodovinska, kar je v praksi malo verjetno. Več se rabi podredna zloženka kulturnozgodovinska, saj izhaja iz besedne zveze kulturna zgodovina. Razprava, ki je kulturnozgodovinska, se torej nanaša na kulturno zgodovino, kulturnozgodovinsko je lahko še predavanje, kulturnozgodovinska je knjiga, ki obravnava kulturno zgodovino, kulturnozgodovinski je muzejski predmet (npr. nekdanja šolska tablica v šolskem muzeju).
Iz navedenega je mogoče sklepati, da se skupaj pišejo taki pridevniki, ki izhajajo iz besedne zveze: kulturnozgodovinski iz kulturne zgodovine, političnozgodovinski iz politične zgodovine, literarnozgodovinski iz literarne zgodovine, stavčnočlenski iz stavčnega člena, belopeški iz Bele peči, kranjskogorski iz Kranjske Gore ipd.
Da bomo torej kaj imeli od tega, da vemo, čemu služi vezaj in kdaj ga uporabimo in kdaj ne, si je treba zapomniti pomensko razliko med besedama kulturno-politični in kulturnopolitični. Kulturno-politični dejavniki izhajajo namreč iz kulture in politike, kulturnopolitični pa iz kulturne politike, kar seveda ni isto. V Ljubljani deluje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), beseda znanstvenoraziskovalni pa izhaja iz besedne zveze znanstveno raziskovanje (ne pa npr. iz besedne zveze detektivsko raziskovanje, čeprav se mogoče tudi tam rabijo znanstvene metode, kdo ve). Znotraj ZRC delujejo med drugim Družbenomedicinski inštitut, Glasbenonarodopisni inštitut in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Pri vseh treh prvih besedah imena gre za tvorjenko iz besedne zveze: družbena medicina, glasbeno narodopisje in umetnostna zgodovina, zato bi bila pisava teh besed z vezajem v imenih inštitutov (družbeno-medicinski, glasbeno-narodopisni, umetnostno-zgodovinski) seveda napačna.
Želim si, da bi vam vezaj, ta kratka črtica, povzročala čim manj težav in da bi vam tokratna Jezikovnica pomagala pri njihovi odpravi.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
