Jezikovnica (1)
Od Čehova do Matičetova in Saharova
V novi rubriki, ki smo jo poimenovali Jezikovnica in v kateri se bomo ukvarjali z jezikovnimi temami, bomo skušali najti odgovore na tista vprašanja v zvezi z jezikom, s katerimi se srečujemo vsak dan in vedno znova, pa tudi na kaj takega, na kar smo že pozabili, čeprav smo se o tem učili v šoli. Vsekakor ne bomo kovali novih besed, čeprav bi nas besedna igra v neologizmu, kakršen je naš naslov – Jezikovnica, lahko zapeljala tudi k čemu takemu. Ne, bolj se bomo ukvarjali s tistimi besednimi pogruntavščinami, ki na zeljniku marsikoga, ki govori in piše slovensko, zrastejo zelo pogosto, pa niso knjižne oz. pravilne ali ustrezne. Takšen je npr. zapis v naprej namesto pravilnega vnaprej ali zamenjava med glagoloma opravičiti in upravičiti (npr. opravičimo se z opravičilom, upravičimo pa nastanek česa, torej je tisto upravičeno, ne opravičeno). Kdor dela (ali piše in govori), pač dela tudi napake, to je jasno. S temi zapisi vam bomo skušali pomagati, da jih bo čim manj. Veseli bomo tudi vaših vprašanj, posredujete nam jih lahko na elektronski naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si, tako boste soustvarili rubriko, ki jo boste z veseljem spremljali.
V prvi Jezikovnici se bomo posvetili rabi priimkov Čehov in Saharov. Prvega smo izbrali, ker je prva letošnja premiera v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu prav njegova drama Češnjev vrt, drugega pa, ker je v medijih odmevala novica, da je Evropski parlament pred kratkim podelil letošnjo nagrado za svobodo misli, ki se imenuje po tem ruskem fiziku in borcu za človekove pravice. Zakaj imamo pri ruskih priimkih težave, ko jih moramo sklanjati ali iz njih tvoriti svojilni pridevnik? Čisto preprost razlog je za to: ker se razlikujejo od prevladujočih priimkov med Slovenci. Po drugi strani je res, da poznamo taka poimenovanja, ki so svojilni pridevniki, iz lokalnega okolja, npr. kraška hišna imena: Lukov, Pepcov, Peračev – tudi priimek našega znanega etnologa in folklorista Milka Matičetova iz Koprive na Krasu je hišno ime.
Menda najpogostejši slovenski priimek Novak bomo sklanjali kot običajni samostalnik moškega spola (Novaka, Novaku, Novaka, pri Novaku, z Novakom), svojilni pridevnik pa bomo tvorili tako, da bomo priimku Novak dodali obrazilo -ov, torej Novakov. Kaj pa storiti pri priimku, ki obrazilo -ov vsebuje že v imenovalniku, kot je ravno Čehov? Bomo dodali še eno obrazilo -ov (Čehovov), da bomo s podvajanjem zveneli kot pokvarjena plošča? Seveda ne. Pomagali si bomo s Slovenskim pravopisom iz leta 2001, ki je dostopen tako v knjižni kot spletni obliki, in to z njegovim slovarskim delom, v katerem bomo zaradi pogostnosti dramatikovega priimka naleteli celo na njegovo slovarsko geslo: “Čéhov -a m, oseb. i. |ruski pisatelj in dramatik|: drame ~a”. Iz pravopisnega slovarja torej izvemo dvoje: da se priimek Čehov, čeprav je v osnovi pridevnik (Čehov sin oz. sin Čeha), sklanja kot vsak drugi samostalnik moškega spola oz. posamostaljeni pridevnik, da torej v rodilniku dobi končnico -a (Čehova, Čehovu, Čehova, pri Čehovu, s Čehovom). Svojilnost izražamo tako, da zamenjamo vrstni red: dramski opus Čehova, številne drame Čehova, gledališke uprizoritve Čehova in tudi – ženski liki Čehova. Naslov razstave v tržaškem Kulturnem domu, ki spremlja prvo premiero – Vrt sanj. Čehove ženske – bi bil torej slovnično pravilen: Vrt sanj. Ženske Čehova. Obstaja namreč tudi priimek Čeh in Čehove ženske bi bile njegove.
Prav zato, ker se pri takih priimkih svojilnost ne izraža z običajnim svojilnim pridevnikom, se nagrada, poimenovana po Andreju Dimitrijeviču Saharovu, ne imenuje Saharova nagrada, pač pa nagrada Saharova, čeprav imamo na drugi strani Nobelovo, Prešernovo, Jenkovo, Peterlinovo … nagrado. Obrnjen besedni red je tudi takrat, ko se v poimenovanju nagrade pojavi še ime, ne le priimek, kot je nagrada Vaclava Havla za človekove pravice ali nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Da se beseda nagrada piše z malo začetnico, bo nemara marsikaterega bralca začudilo, vendar o veliki začetnici več v naslednji Jezikovnici.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje.
