Rubrike

Je bila Marija Magdalena res vlačuga?

Je bila Marija Magdalena res vlačuga?

Stereotipne označbe zveste Gospodove učenke

Magdala je bilo mestece na zahodni obali Tiberijskega jezera, ki ga najdemo v 8. poglavju Lukovega evangelija. Tam najdemo tudi Marijo Magdaleno v družbi tistih žena, ki so stregle Jezusu in učencem “iz svojega premoženja”. Opis svetopisemske žene je kratek: “Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov”. V evangeljskem jeziku “demon” ni samo vir moralnega zla, temveč tudi tistega fizičnega, ki lahko usužnjuje neko osebo. “Sedem” je simbolično število polnosti. Ne moremo torej izvedeti kaj natančnega o velikem zlu, moralnem, psihičnem ali fizičnem, ki je težilo Marijo iz Magdale, katerega pa jo je Jezus ozdravil. Kasnejše ljudsko izročilo pa ni imelo nobenega pomisleka, da bi jo označilo za vlačugo. Zakaj? Zaradi površnega povezovanja s sobesedilom. V predhodnem, sedmem poglavju namreč najdemo zgodbo o ženi, “ki je bila v mestu grešnica”. Mesto ni imenovano, zelo enostavno pa so povlekli povezavo – ta žena je Marija Magdalena, predstavljena nekaj vrstic kasneje. Tako da so zgodbo o grešnici, ki je izkazala posebno pozornost Jezusu, saj mu je mazilila noge in jih brisala z lasmi, kar naprtili tej zvesti Jezusovi učenki iz Magdale. Ker podobno stvar naredi tudi Lazarjeva sestra (Jn 12,1-8), ko je Jezus tam na obisku, je ljudsko izročilo naredilo še eno zmešnjavo, saj je Marijo Magdaleno kar izenačilo z Marijo iz Betanije. Toda, to je protislovno, saj so Magdaleno najprej označili za prostitutko – od tod tudi vse tiste “mesene” upodobitve –, potem pa jo pomešali z Marijo iz Betanije, ki je bila čista in neporočena. Obstaja pa še tretja povezava, in sicer so to gnostični apokrifi egipčanskih krščanskih skupnosti, ki Marijo Magdaleno od 2. stoletja po Kr. naprej brez težav enačijo z Marijo, Jezusovo Materjo. Tako spet izgubi neko svojo jasno identiteto ta zvesta Jezusova spremljevalka. K sreči pa jo najdemo tudi v 20. poglavju Janezovega evangelija kot prvo pričo Gospodovega vstajenja. Jezus ni torej prav nič pomišljal, da bi se obkrožil tudi z ženami, s tem pa je naredil tudi konfrontacijo s tedanjo judovsko družbo. V smislu Pavlovega zapisa v pismu Galačanom: “Ni več ne moškega ne ženske”, ampak smo vsi eno v Kristusu Jezusu.
Po Gianfrancu Ravasiju povzel A. V.

23.07.2012

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!