Janković pa kar ne bo odstopil
Vlada je sestavljena, v parlamentu je, razen v primeru nepredvidenih naravnih ali drugačnih katastrof v sredo dobila zaupnico (redakcijo smo končali pred odločilnim glasovanjem), danes tako najbrž lahko že govorimo o novi levosredinski vladi s polnimi pooblastili. Pa pustimo za trenutek prihodnje programe in načrte, ki jih ima pred seboj vlada pod vodstvom Bratuškove. In poglejmo še za trenutek na način, kako je ta vlada nastala.
Začetek s poročilom KPK
Vse se je začelo v prvih januarskih dneh. Komisija za preprečevanje korupcije je objavila poročilo, v katerem je premierju Janezu Janši očitala 200 tisoč evrov neznanega izvora, ljubljanskemu županu pa 2,5 milijona evrov neznanega izvora. Stranke vladajoče koalicije z izjemo Nove Slovenije so zahtevale takojšen odstop premierja, ker so v nasprotnem primeru grozile z izstopom iz koalicije. Ker Janša ni odstopil, so Državljanska lista pod vodstvom Gregorja Viranta, Desus Karla Erjavca in SLS Radovana Žerjava februarja zapustile vladajočo koalicijo. Sledila so pogajanja za sestavo nove vlade, imen za novega predsednika je bilo več. Bratuškova se je kot kandidat pojavila šele na koncu, skupaj z razvpito bianco odstopno izjavo Zorana Jankovića, ki se je glasila nekako tako: “Jaz, Zoran Janković, bom z mesta predsednika stranke Pozitivna Slovenija odstopil v trenutku, ko bo sestavljena nova vlada pod vodstvom Alenke Bratušek”. In okoli tega so se zedinile vse stranke, ki so vstopile v novo vladno koalicijo. In dokazale zvrhano mero nedoslednosti in sprenevedanja. Iz vlade so izstopile, ker se jim ni zdelo primerno, da bi Janša, ki ga obtožbe bremenijo 200 tisoč evrov nepojasnjenih finančnih sredstev, še naprej vodil vlado. Ni se jim pa zdelo sporno, da Janković, ki ga iste obtožbe bremenijo za 2,5 milijona evrov neprijavljenih in nepojasnjenih sredstev, ohrani mesto prvega občana Ljubljane in (vidnega) člana vodilne stranke v novi koaliciji.
Sprenevedanje v PS
V izhodišču se seveda strinjamo, da bi morali politiki, ki so osumljeni finančnih malverzacij in drugih netransparentnih dejanj, odstopiti. Ampak, če si nekdo že postavi visoka moralna in etična pravila, bi morala ta pravila veljati za vse in v vseh primerih. V tej zgodbi pa so stranke nove večinske koalicije delovale zelo dvolično. Začnimo s Pozitivno Slovenijo (PS), ki ji je Janković še donedavno predsedoval. Potezo zdaj že nekdanjega predsednika in ljubljanskega župana, da odstopi z mesta predsednika stranke, je Bratuškova vseskozi kovala v zvezde, češ da gre za izjemen korak v dobro stranke. In to postavljala kot pozitivno nasprotje Janševemu zadržanju, ki ni želel odstopiti z mesta predsednika vlade. Pa smo pri sprenevedanju: na logično novinarsko vprašanje, zakaj ne uporablja enake vatle za Janšo in Jankovića in v tem smislu ne zahteva tudi Jankovićevega odstopa iz mestne hiše, pa je začela okolišiti in iskati izgovore, češ to pa se nas ne tiče. Njeni izgovori so bili nekako v smislu: Janković ni več predsednik stranke, mi smo spet neomadeževani. Ampak, protislovja se kar vrstijo. Prvič, Janković je še vedno član tiste stranke. Drugič, ko je šlo za Janšo, so zahtevali njegov odstop z mesta predsednika vlade in ne predsednika stranke SDS. Zakaj so pri Jankoviću prizanesljivejši? Tretjič, stranka, ki je glavni nosilni steber nove vlade je v bistvu tista, ki podpira Jankovića v ljubljanskem mestnem svetu: še več, številni poslanci PS so hkrati tudi mestni svetniki v Ljubljani. In k vsem tem vprašanjem velja še dodati pripis: nepravilnosti, ki jih KPK očita Jankoviću so v veliki meri povezane prav z izvajanjem njegove županske funkcije. Zaradi vsega tega so besede, ki jih je Bratuškova izrekla ob podpisu koalicijske pogodbe, da je Zoran Janković “problem” Ljubljančanov in Ljubljančank in ne njene vladne koalicije, milo rečeno grobo sprenevedanje.
Virantovo izgovarjanje
Če pri PS lahko še razumemo, da morajo pač braniti svojega nekdanjega vodjo in da si pri tem morajo izmišljevati kar najbolj domiselne izgovore, pa je situacija precej drugačna, ko gre za Državljansko listo in za njenega vodjo Gregorja Viranta. Ta stranka z Jankovićem nima ničesar in so zato dvojna merila, ki jih je uporabila, še bolj nerazumljiva. Od Janše so Virant in njegovi zahtevali, da odstopi. Ni se jim pa zdelo sporno stopiti v koalicijo s stranko, katere donedavni vodja in član, ki mu očitajo milijonske nepravilnosti, opravlja funkcijo ljubljanskega župana. Ko ga je javnost opozorila na nedoslednost, je Virant iskal izgovore, češ da njegova stranka zagovarja Jankovićev odstop tudi z mesta ljubljanskega župana, a da ne more za to nič storiti. Podpis koalicijske pogodbe pa za Viranta ni sporen, ker da s sestavo vlade Janković nima nič. “Pogajali smo se z Bratuškovo, to bo njena vlada. Janković v stranki nima več pomembne vloge”, je dejal še Virant.
Tudi tukaj je sprenevedanje zelo očitno: Virant zelo izrazito uporablja dvojna merila. Od Janše je zahteval odstop z mesta predsednika vlade, od Jankovića pa samo z mesta predsednika stranke. Niti Virantov izgovor, da ne more prisiliti Jankovića k odstopu, nikakor ne drži. Jankovićev odstop iz mestne hiše bi namreč lahko postavil kot pogoj za vstop v vlado, kajti brez DL bi koalicija ne imela večine v parlamentu. Če bi se Virant želel pokazati kot branik poštenosti in moralnosti v politiki, bi moral preprosto zahtevati Jankovićev odstop. Drugače je njegovo moraliziranje le skupek praznih besed. In spet bi lahko našteli vse nedoslednosti, ki smo jih v prejšnjem odstavku očitali Pozitivni Sloveniji. DL ob tem tvega veliko več kot kot PS: v stranki je prišlo do precejšnjih delitev pri glasovanju o vstopu v koalicijo, kar nekaj je bilo tudi glasov proti. Najglasnejši pri tem nasprotovanju je bil nekdanji minister za finance Janez Šušteršič, ki je najprej odstopil z mesta podpredsednika stranke in nato v izjavi za javnost dodal: “DL je v zadnjih tednih s svojim zaletavim in spremenljivim ravnanjem izgubil veliko podpore javnosti. Postajamo stranka politične preračunljivosti, ki ji njeni partnerji težko zaupajo in katere ravnanja so nepredvidljiva“. Skratka, v DL se ustvarja notranja opozicija (tudi med poslanci), ki bo za Viranta vse prej kot pozitivna. Bratuškova je že napovedala, da bo dobro leto po izvolitvi stopila pred poslance po zaupnico. Vprašanje je, kako se bodo takrat odločali v DL.
Andrej Černic
Preberi tudi
