Dežela FJk

“Govorimo o sodobnosti v narečju, jeziku srca”

“Govorimo o sodobnosti v narečju, jeziku srca”

David Klodič o skupini Beneške korenine evolution

Od leta 2007 je skupina BK evolution naredila veliko. Z dvema ploščama, s premišljenim konceptom in pomenljivimi nastopi nosi v srednjeevropski prostor svež glas Beneških Slovencev. Pianist in komponist David Klodič nam je razkril, kako lahko povsem naravno spajajo sodobno miselno širino s spoštljivim, ukoreninjenim odnosom do svoje zemlje in ljudi. Ujeli smo pravi čas za pogovor pred morda najpomembnejšim koncertom do zdaj na odru festivala Folkest, 27. julija v Spilimbergu.

Kakšen je poln pomen imena Beneške korenine evolution? Koliko in katere tradicije, glasbene dediščine Benečije in Rezije, koliko pa sodobnosti, naprednosti, sedanjosti? Vaša filozofija torej…
Naša skupina se je rodila kot vokalna skupina Beneške korenine pred približno 15 leti. Po desetih letih trdnega delovanja je skupina izgubila nekaj članov in se preusmerila v band z novim imenom. BK evolution smo izbrali iz dveh razlogov. Prvič: nastali smo ob projektu, ki je bil namenjen kantavtorju Kekku Bernjaku, s katerim smo posneli CD KB unplugged (malo smo se poigrali z začetnicami). Drugič: hoteli smo provokativno vnesti v ime angleško besedo, saj, ne vemo točno zakaj, ko delaš nekaj v slovenščini, je potem vedno treba dodajati tudi italijanski prevod, “da bi vsi razumeli”. Mi smo razširili ta pojem “razumevanja” in z drugim CD-jem pripravili vsa besedila s prevodom v angleščino.
Tradicijo imamo v krvi in menimo, da ni treba delati nič posebnega, da pride do izraza. Če ljubiš svojo zemljo in ljudi, potem se bo to poznalo v glasbi in v besedah. Seveda živimo tudi mi Benečani v globaliziranem svetu, kar gotovo vpliva tudi na našo umetnost.
Ste bolj za avtorsko glasbo ali igrate tudi priredbe ljudskih? Kaj menite o preoblačenju ljudske glasbe v sodobna oblačila? Ali naj ljudskost ostane domena arhivov in folkloristov ali lahko zaživi na novo?
Bk evolution se od vsega začetka loteva samo avtorskih kompozicij. Najprej smo, kot rečeno, začeli s pesmimi Kekka Bernjaka, ki so nekako že postale del ljudske tradicije, potem smo nadaljevali s svojimi izvirnimi pesmimi. Nikoli nismo želeli biti etno-rock skupina. To, kar vnašamo ljudskega v naše pesmi, je samo izraz naše povezanosti z našo zemljo. Pot preoblačenja ljudske glasbe smo opustili že v časih vokalne skupine, verjetno zato, ker je bila ta zvrst že takrat zlorabljena. Če se kdo želi s tem ukvarjati spoštljivo in resno, nas zagotovo ne moti. Prav nasprotno je to znak, da nismo postali zgolj folklorna skupnost in iščemo nove, sodobnejše načine izražanja. V zgodovini bo tako in tako ostalo samo to, kar je dobro narejeno.
Še enkrat nas spomni, kdo ste člani zasedbe.
Skupina šteje šest članov. Na harmoniki je pianistka Stefania Rucli, na bas kitari Davide Tomazetič, ki je tudi pianist in kitarist, na bobnih je Luca Clinaz, naš najmlajši član, na kitari pa Alessandro Bertossin. Potem sva še pevec Igor Černo in podpisani za klavirjem, ki v glavnem piševa vse pesmi.
Dne 4. julija ste stopili na oder druge izvedbe prireditve “Dobrodošli doma”, kjer so se srečali Slovenci iz zamejstva in sveta. Kako je bilo? Kje najraje nastopate?
V Ljubljani smo se imeli zelo dobro in smo se predvsem zabavali, čeprav je bila takšna vročina, da smo komaj prišli do konca programa. Na splošno nimamo veliko nastopov, ker nismo poklicni band. V glavnem igramo iz veselja do svoje glasbe in zato nastopamo, le če čutimo, da ima nastop kako vrednost, pomen. V nasprotnem primeru raje odpovemo.
Kakšne so besede vašega jezika? Ali je vloga beneških kulturnikov v snovanju slovenskih vezi identitete in jezika? Kje je stičišče med pogledom “navznoter” (tradicija, lokalnost, dialekt) in “navzven” (globalne težnje, angleščina, moderne tematike)?
Mi govorimo naš jezik, kar pomeni jezik sodobnosti, hkrati pa je ta naš jezik narečje, jezik srca. To je naravna sinteza, ki nam omogoča, da govorimo o aktualnih tematikah z besedami, ki jih marsikdo ima za zastarele. V naših besedilih zazveni narečje v prenovljeni in močnejši obliki. Da bi prišli do učinkovitejšega rezultata, smo se večkrat obrnili tudi do pesnikov, ki znajo izvrstno uporabljati vse zmogljivosti jezika. Z veseljem se spominjamo npr. Silvane Paletti.
Nastopili ste na slovenski nacionalki, snemali prvenec v sodelovanju z Marijo Brecelj z deželnega sedeža RAI v Trstu. Ali se imate za reprezentančno skupino Beneške Slovenije? Kje so po vašem kulturna in umetniška vozlišča vašega prostora?
Ne počutimo se reprezentančna skupina Benečije, ampak se dobro zavedamo, da smo lahko motor nekega gibanja. Zato radi pomagamo mlajšim bandom iz naših krajev, jim damo na razpolago tudi svoje instrumente, nudimo nasvete. Že vrsto let sodelujemo na Senjamu beneške piesmi. Na srečo premorejo naši kraji večje organizacije, ki skrbijo za kulturo. To sta npr. Inštitut za slovensko kulturo ali Glasbena matica.
V nekaj besedah: kakšna je moč/sporočilo prvega “Kekko Bergnach Unplugged”, s čim pa nam postrežete v l. 2010 izdanem CD-ju “Jablen”?
S prvim CD-jem smo želeli poudariti posebnost Kekka Bernjaka, ki je pisal zelo zanimive in lepe pesmi, ki ne potrebujejo kompleksnih aranžmajev. Najbolj pomembno je bilo ohraniti v ospredju besedilo in kantavtorski slog. V drugem CD-ju smo dali prednost svojemu jeziku in taki glasbi, ki naj bi bila blizu mladim, ki iščejo svoje korenine in hočejo ponosno živeti na svojem ozemlju.
Zasedli ste prvo mesto med skupinami severovzhodne Italije na natečaju “Suonare@Folkest2012”, ki je bil 14. marca letos. V petek, 27. julija, boste koncertirali na sklepnem večeru slovitega festivala Folkest v Spilimbergu. Kako komentirate ta uspeh?
Tega nastopa smo zelo veseli. Imeli smo vtis, da nas niso ocenili (slabo ali dobro) zaradi našega jezika ali jezikovne pripadnosti, temveč samo zaradi sporočilnosti naših pesmi. Igrati izven slovenskega prostora je povsem drugače in do neke mere tudi spodbudno, ker je potrebno dobiti način, da “prideš” do poslušalca ne s samo besedo, ampak predvsem z energijo v igranju samem.
Kaj nam pripravljate v naslednjih mesecih?
Gotovo je dozorel čas, da se lotimo tretjega CD-ja. Nekaj pesmi imamo že pripravljenih ali skoraj. Preden se bomo odpravili v studio, pa bomo sodelovali pri izvedbi letošnjega Senjama beneške pesmi, ki bo v jeseni.
Jernej Šček

19.07.2012

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!