Govor je bil o kriminaliteti in priseljeništvu
Italija je trenutno zelo aktualna za debato o migraciji, kriminaliteti in strukturni kriminaliteti, saj smo priča začetku solidarnosti v Evropski uniji. Prav to je spodbudilo Društvo slovenskih izobražencev, da je medse povabilo dr. Aleša Bučarja Ručmana, docenta na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in avtorja treh znanstvenih monografij. Najnovejša nosi naslov Migracije in kriminaliteta, izšla je kot del zbirke Migracije pri ZRC SAZU, katere urednik je zgodovinar in prof. Aleksij Kalc. Ta je na rednem ponedeljkovem večeru tudi predstavil gosta.
Dr. Bučar Ručman se ukvarja predvsem z odklonskimi pojavi kriminalitete, s stanjem v sodobni družbi, z migracijo in kriminalom. Pričujoča monografija je predelana in dopolnjena doktorska disertacija, v kateri so terenska spoznanja uokvirjena v širši kontekst. Med raziskavo je bil en mesec na terenu, in sicer v Velenju, ki je po zadnjem popisu v Sloveniji na prvem mestu zaradi priseljencev oz. ljudi, ki so druge narodnosti, kot je slovenska. Velenje nam nudi prikaz razmer v celi Sloveniji, saj so ravno priseljenci žrtve nasilnih dejanj. Tako so jih slovenski delodajalci zlorabljali in jih niso plačevali, pri viktimizaciji pa je sodelovala tudi slovenska država. Dejstvo je, da so človekove pravice vedno manj pomembne v vsakdanjem življenju. Družba se je spremenila iz vključujoče, po drugi svetovni vojni, v izključujočo.
Kot je dejal prof. Aleksij Kalc, zgodovinski razvoj sistemov zadnjih dvesto let ni dopuščal svobodnega premikanja. Na začetku ni bilo državljanov, temveč so bili to podaniki, last države. Prva svetovna vojna predstavlja prelomnico držav glede na migrante, saj so države začele upravljati z delovno silo. To so bile kontrolirane migracije kot sad dogovorov. Od francoske revolucije dalje je razviden razvoj odnosa države do državljanov, ki pa še vedno določa našo svobodo premikanja in jo močno omejuje.
Preko izjemne izkušnje – metode opazovanja z udeležbo je bil dr. Aleš Bučar Ručman lansko jesen na Japonskem s štipendijo. Raziskoval je položaj evropskih priseljencev na Japonskem. Poudaril je predvsem to: kar se dogaja danes, ne smemo razumeti ločeno od širšega družbenega konteksta. Človekove pravice so vedno manj pomembne v vsakdanjem življenju. Življenje ljudi se presoja po interesu kapitala in dobička. Tako se je v zadnjih petdesetih letih na primer v Veliki Britaniji v privatnih zaporih povečalo število zaprtih ljudi za 200%, v ZDA pa kar 580%. Ceno plačuje seveda revno temnopolto prebivalstvo, v Evropi pa priseljenci in njihovi potomci.
Povezava sprememb v družbi je na dveh nivojih: strukturne kriminalitete in nasilja, kar označuje proces in politiko, ki nima točno določenega morilca, npr. sistem, ki pušča ljudi, da utonejo v morju, in pa direktno nasilje oz. pobesnelega morilca. Večkrat je prav kriminaliteta vzrok za migracijo, takoj zatem so vojne, spopadi, etnični in verski konflikti, trgovina z ljudmi, izkoriščanje, sovraštvo do priseljencev in njihovih potomcev. V ozadju so socialni dejavniki, ne pa kriminalni geni.
V Sloveniji so v letih 2002-2003 zabeležili bistven vzpon priseljevanja, zaradi vala gradbeništva, ko so v Sloveniji veliko zidali in so potrebovali delovno silo. V povezavi kriminalitete in priseljencev je dr. Aleš Bučar Ručman primerjal podatke in spoznal, da v tistem času kljub tujim delavcem kriminaliteta rahlo upada. Do kriminalitete pa pride v najbolj urbanem okolju, to je v najbolj poseljenih predelih.
Šin
