Goriška nadškofija je predstavila program pobud za leto 2025

Goriška nadškofija je v sodelovanju s koprsko škofijo pripravila bogat program dogodkov in pobud za leto 2025 ter razvila teme, ki po mnenju nadškofa Carla Roberta Marie Redaellija “niso bile dovolj ovrednotene ob zasnovi projekta Nova Gorica in Gorica – skupaj Evropska prestolnica kulture”. Te zadevajo predvsem “versko delovanje, ki je bilo odločilno za zgodovino našega ozemlja na obeh straneh meje, in vrednote, na katerih sloni Evropa”. Predstavitev bogatega programa iniciativ, ki se bodo odvijale v letu 2025, je potekala 26. februarja ob prisotnosti številnih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti ter goriških vernikov.

Večer je bil namenjen tudi predstavitvi treh publikacij, ki so nastale kot priloga tednika Voce Isontina. Vse tri nameravajo deliti tudi številnim obiskovalcem, ki jih Gorica in Nova Gorica pričakujejo v letu 2025, da bolje spoznajo zgodovino tega prostora. Nastala je zbirka škofovih pridig, ki jih je v obdobju 2013–2024 pripravil ob praznovanju zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana, brošura zgodovinarja Ivana Portellija o goriški Cerkvi v 20. stoletju ter delo sociologinje Gabrielle Burba o “paradoksu meje”. Isti večer je g. Santi Grasso napovedal tudi izdajo nove knjige, ki bo na voljo v knjigarnah. Ta obravnava temo meje v Svetem pismu.

Nadškof Redaelli in prefektinja Ester Fedullo sta ob tej priložnosti nagradila dijake liceja Max Fabiani, ki so pripravili nekaj predlogov za logotip, ki bo združeval vse pobude nadškofije v tem letu. Med prispelimi predlogi so organizatorji izbrali ilustracijo učenke 4. razreda Serene Cavalli, ki je s stilizirano figuro pastirja, goriške in novogoriške stolnice ter Solkanskega mostu želela posredovati vrednote vere, upanja in skupnosti.

Slavnostni gost predstavitvenega večera je bil odgovorni urednik časopisa Avvenire Marco Girardo, dogodka pa sta se udeležila tudi odbornica Občine Gorica Patrizia Artico in podžupan Mestne občine Nova Gorica Anton Harej. Odbornica je poudarila pomen soudeležbe nadškofije pri organizaciji pobud za leto 2025, podžupan pa je izrazil veselje, da se predstavlja tudi starejša zgodovina naših krajev in “zgodovinska prisotnost Slovencev, Italijanov, Furlanov in tudi Judov v našem prostoru, ne pa le kruto 20. stoletje”.

Pobude goriške nadškofije

V letu 2025 se bo v Gorici zvrstilo veliko število dogodkov, srečanj, konferenc, postavljene bodo bogate razstave. Prvi večji dogodek je na programu 20. marca, ko bo portugalski kardinal José Tolentino de Mendonça gost večera v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Pred javnim dogodkom z naslovom Teoria della frontiera (Teorija meje) bo srečal učence nekaterih višjih šol. V letu 2025 nameravata skupina I Visionari in društvo Città dell’Uomo prirediti tudi druga podobna srečanja z uglednimi gosti; med potrjenimi imeni je Enrico Letta, ki naj bi naše kraje obiskal 6. oktobra.

Križev pot na veliki petek bo letos čezmejni. Prva postaja bo ob Marijini cerkvi na Ulici Monte Santo, zadnja pa na Kostanjevici. Organiziran bo v sodelovanju s Frančiškovim svetnim redom iz Gorice in Nove Gorice. Skupnosti Europassione per l’Italia in Škofjeloškega pasijona pa bosta 14. junija uprizorili Kristusov pasijon, ki se bo odvijal med Travnikom in Trgom Evrope.

V letu Evropske prestolnice kulture in jubileja je bilo več škofijskih in župnijskih objektov urejenih, da lahko sprejmejo obiskovalce, ki bodo v letu Evropske prestolnice kulture obiskali Gorico in Novo Gorico. V zvezi s tem je nadškof Redaelli izrazil veliko zadovoljstvo nad številom ljudi, ki so že prehodili čezmejni Iter Goritiense (Goriški camino).

Gost Marco Girardo

Direktor časopisa Avvenire, Marco Girardo, po rodu iz Gorice, se je v svojem govoru osredotočil na teme meje, spomina in miru, za refleksijo pa so ga navdihnile isti večer predstavljene publikacije.

“Menim, da mir prehaja tudi skozi besede, in ponovno sem o tem razmišljal ob prebiranju pridig nadškofa Redaellija, zbranih v tej knjigi. To so besede, ki nam pomagajo bolje razumeti dogajanje okoli nas in v nas samih,” je dejal Girardo. Pohvalil je zamisel za izdajo zbirke ter poudaril, da “pomaga ne le pri razumevanju sedanjosti, temveč tudi zgodovine, ki tako močno prežema mesto, kot je Gorica”. Izpostavil je pomen ohranjanja spomina ter spoznavanja zgodovine, tudi zgodovine Cerkve v Gorici, ki je opisana v Portellijevem delu. Nazadnje se je dotaknil tem, ki jih v svojem razmišljanju obravnava Gabriella Burba, in poudaril, da je za mir treba “poskusiti razumeti razloge drugega, četudi so ti nepopolni in polni protislovij”.