Gabriella Chmet
V njej bomo namreč predstavili nekatere akterje – s posebnim poudarkom na ženski ustvarjanosti -, ki delujejo na kulturnem področju pri nas ali v naši bližini, v naši skupnosti pa niso toliko poznani oziroma so povsem neznani.
Uvodni zapis namenjamo pisateljici Gabrielli Chmet, ki se je rodila v Kopru leta 1973, od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pa živi v Trstu. Otroštvo in mladost je Chmetova preživela v kraju Zrenj, ki leži v občini Oprtalj v severni Istri. Zrenj je na skrajnem vzhodnem robu zemljepisnega jezička, ki ga imenujemo tudi Bujski kras. Severno in južno, pa tudi vzhodno od Bujskega krasa, ki se v smeri zahod-vzhod vleče od Buj do Zrenja, je namreč zemlja lapornata. Močno raznoliko je to področje tudi z jezikovnega vidika. Omenjeni kraji so namreč upravno in politično na Hrvaškem, na tem področju – lučaj stran od schengenske meje – pa se poleg istrsko-beneškega narečja govori tudi slovenščini na mah podoben kajkavski govor. Veliko ljudi iz teh krajev se zato proglaša za Istrane. Gabriella se ob vikendih rada vrača v domače kraje, to pa dela tudi v svojih literarnih delih, o katerih bomo spregovorili v nadaljevanju. Zapišimo naj še podatek, da je tu mogoče obiskati izvrstne kmečke turizme, v katerih gost lahko okusi odlično istrsko hrano ter druge istrske znamenitosti, nad katerimi kraljujejo tartufi.
Gabriellin literarni prvenec letos dopolnjuje svoje peto leto, izšel je namreč l. 2007 pri tržaški založbi MGS Press. Naslov mu je Libera, una storia istriana (Libera, neka istrska zgodba), v kateri avtorica zgodovino svojega kraja, okolice in navsezadnje tudi lastne družine opisuje s pomočjo življenjske zgodbe stare tete Libere, ki je preživela skoraj celo stoletje. Kar najbolj bode v oči pri vsem skupaj, je dejstvo, da avtorica tako nežno doživlja svoj mikrokozmos, da v vseh dogodkih in vojskah, ki so šle mimo njega v preteklem stoletju, vidi tujce, če ne celo okupatorje. Istrska družina se namreč sploh ne znajde v Avstro-Ogrski, saj je prepričana, da ta država s svojo logiko divide et impera škoduje blagostanju tega jadranskega polotoka. Tudi v Italiji, ki postane kmalu fašistična in zato zatira Slovence in Hrvate, se ne znajde, pa tudi ne v povojni Titovi Jugoslaviji, katere komunizem ne podpira osebne pobude in jemlje svobodo ljudem.
Tri leta po Liberi je Gabriella pri videmski podružnici Državnega združenja za Julijsko Krajino in Dalmacijo (Associazione Nazionale Venezia Giulia Dalmazia) objavila knjižico, ki vsebuje daljšo pripoved z naslovom Dove danzavano le streghe (Kjer so plesale čarovnice). Gre za zgodbo, ki je vpeta v istrsko ljudsko izročilo o čarovnicah, postavljena pa je prav tako v čas druge svetovne vojne in obdobja, ki mu sledi in ki ga zaznamuje istrski eksodus. V njej nastopajo tri mlajše punce, ki jih vojna vihra raztepe po svetu, ena od njih pa se po dolgem času znova vrne v svojo rodno istrsko vas.
Februarja oziroma marca letos se je Gabriella Chmet predstavila z novo zgodbo, ki jo je naslovila La promessa sposa in ki prav tako pripoveduje o istrskem eksodusu. Podobno kot Fulvio Tomizza je tudi Gabriella svoja prva tri literarna dela namenila istrski tematiki. Povsem drugače pa je uglašena njena črtica z naslovom Chiaro di luna (Mesečina), ki jo je objavila reška literarno-kulturna revija La Battana decembra lani. Dogajanje je namreč postavljeno v svetovno metropolo New York.
Med vsemi Gabriellinimi umetniškimi podvigi naj omenimo še njeno fotografsko razstavo z naslovom Interno Istria (Istra odznotraj), ki jo je pred približno pol leta postavila v tržaško knjigarno Feltrinelli. V njej je zbrala istrske vedute in pejsaže.
Gabriella se oglaša tudi preko svoje spletne strani na naslovu http: //www. gabriellachmet. it, pa tudi na svojem Facebook profilu. Njena besedila, ki najboljše odslikavajo njen značaj, so velikokrat pikra in neposredna, zaradi tega pa tudi zelo povedna. Zanimivo pa je predvsem dejstvo, da pisateljico in umetnico najbolj cenijo v kraju San Vito al Tagliamento v pokrajini Pordenone, kamor jo skoraj vsako leto vabijo ob 10. februarju.
Primož Sturman
