Festival, franšiza in repasaž

JEZIKOVNICA (187)

Poletje se počasi izteka, bilo je polno različnih dogodkov, med njimi številnih festivalov, tako filmskih kot tudi drugih, doživeli pa smo tudi poletne olimpijske igre v Parizu. Z vsem tem, festivalskim in športnim dogajanjem, je povezana tudi tema današnje Jezikovnice. Zanjo sem namreč izbrala tri besede, ki smo jih to poletje v medijih lahko slišali večkrat.

Prva beseda je festival, katere pomena nam ne bi bilo treba posebej razlagati, saj večinoma vemo, da je festival “večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na določenem kulturnem področju”, kot piše v pomenski razlagi Slovarja slovenskega knjižnega jezika na jezikovnem portalu Fran. Drugo vprašanje pa je, kako se samostalnik festival pravilno naglasi. Slovenci v Italiji ga pod vplivom italijanščine naglašujejo na prvem zlogu, pogosto bomo tako slišali tudi na Obali, torej féstival, knjižni normirani naglas pa je na zadnjem zlogu, torej festivál. Navada je železna srajca, zato je tovrstno nenormirano rabo v knjižnem jeziku zelo težko odpraviti, prav pa je, da se nanjo opozori.

Pri samostalnikih franšiza in repasaž pa tokrat ne bom opozarjala na nikakršne napake, temveč na njune različne pomene. Večina nas samostalnik franšiza pozna iz gospodarstva oz. ekonomije. Franšiza je npr. trgovina, ki deluje pod blagovno znamko neke druge trgovine, čeprav ohranja svoje poreklo (zelo popreproščeno povedano), pomenska razlaga v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa pravi, da je franšiza: “pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja” in “pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica odbije od izplačila”. Zakaj pa v zvezi s poletjem sploh omenjam franšizo? Odgovor se skriva v zadnji pomenski razlagi Slovarja slovenskega knjižnega jezika, kjer piše, da je franšiza tudi: “film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: najuspešnejša filmska franšiza vseh časov sliši na ime Harry Potter”. Kadar se namreč poroča o filmskih festivalih, je pogosto slišati tudi izraz “filmska franšiza”, kar je npr. tudi serija filmov o Jamesu Bondu ali Indiani Jonesu.

In repasaž? Priznam, to besedo sem letošnje olimpijsko poletje slišala prvič. Že večkrat sem povedala, da je šport moja šibka točka. Pa še francosko ne znam. No, predpona “re” v besedi “repasaž” mi pove, da gre za nekaj ponovnega ali ponavljajočega se, to pa je tudi vse, saj je po drugi strani pasaža “hodnik skozi stavbo”, s čimer si pri razvozlavanju pomena ne morem pomagati. Samostalnik repasaž je seveda povezan z nekaterimi športi, še posebej veslanjem, izhaja pa iz francoščine. Pomen samostalnika repasaž izvemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika: “šport., pri nekaterih tekmovanjih dodatno tekmovanje izločenih tekmovalcev, ki omogoči uvrstitev v nadaljnje tekmovanje: v finale so se uvrstili šele po repasažih/repasaž osmercev”. Če na Franu pobrskamo še po drugih zadetkih v zvezi z besedo repasaž, ugotovimo veliko zanimivega, še zlasti v odgovoru Jezikovne svetovalnice na vprašanje, ali je pravilno “repasaž” ali “repešaž”. Ugledni slovenski jezikoslovci, Helena Dobrovoljc, Marta Kocjan Barle in Peter Weiss, so namreč tam zapisali, da beseda izhaja iz francoščine (repêchage) in pomeni ’ponovno ujeti, uloviti (ribo)’, potemtakem bi bilo logično, da bi bila v slovenščini podomačena kot repešaž. Dejstvo pa je, da je bila oblika repasaž uvedena po pomoti, saj izhaja iz francoskega glagola “repasaage”, ki ima pomen ’likanja, ponovnega pregledovanja, npr, uredniškega’, o čemer se je mogoče prepričati iz pojasnila Staneta Ivanca kot predsednika Jezikovnega razsodišča pri SZDL, ki je v Sloveniji delovalo v 80. letih prejšnjega stoletja. Izraz repasaž se je v slovenščini utrdil, čeprav bi ga lahko bili zamenjali tudi z domačimi ustreznicami, kot je poprava, popravni izpit, ponovno tekmovanje, nova priložnost ipd. Dandanes se v slovenščini za izločilno dodatno tekmovanje uporabljata dva izraza, tako repasaž kot tudi repešaž.

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.