Eureka: ko politična korektnost trči ob kruto realnost
Uprizoritev dela Jonathana Spectorja v SNG Drama Ljubljana
Podobno kakor ostala gledališča tudi SNG Drama Ljubljana – čeprav v začasnih prostorih na Litostrojski 56 – premore malo dvorano, pravzaprav Malo Dramo. V tej se je zadnji petek letošnjega marca odvila nova premiera. Na oder je del njenega ansambla z režiserjem Petrom Petkovškom na čelu postavil Eureko ameriškega pisca mlajše generacije Jonathana Spectorja (1984). Avtor je besedilo ustvaril leta 2018. Spletna enciklopedija Wikipedija nam prinaša podatek, da je bilo delo doslej v angleškem izvirniku z naslovom Eureka Day uprizorjeno petkrat, in sicer štirikrat v ZDA, enkrat pa v Združenem kraljestvu. V slovenskem jeziku je tokratna Eurekina uprizoritev seveda krstna, prevod pa je delo Ane Barič Moder.
Ker je premiera Eureke sovpadla s svetovnim dnevom gledališča, ki ga obhajamo že od šestdesetih let preteklega stoletja, je pred samim začetkom predstave pred občinstvo stopila igralka Nina Valič, ki je podala slovensko poslanico ob tem prazniku. Njena avtorica je upokojena igralka Marijana Brecelj, besedilo pa je moč najti na spletu. Ob tem lahko preberemo tudi besede Willema Dafoeja, igralca in gledališkega ustvarjalca iz ZDA in hkrati avtorja svetovne poslanice ob tem prazniku.
Čeprav je Eureka nastala pred pandemijo covida-19, je po tem obdobju še vedno in morda še bolj aktualna. Na odru se pred gledalcem odvije soočenje med petimi gledališkimi liki, ki sestavljajo nekakšen upravni odbor istoimenske ameriške šole v kalifornijskem kraju Berkeley. Čeprav je dogajanje postavljeno v točno določeno mesto, ki se v ZDA odlikuje po svoji liberalnosti, bi se lahko odvilo kjerkoli.
Ravnatelju šole Donu (Gregor Baković) pri sprejemanju odločitev pomagajo še Suzanne (Nina Valič), Carina (Nina Ivanišin), Meiko (Saša Pavlin Stošić) in Eli (Nejc Cijan Garlatti). Scenografija predstave je kar se da enostavna. Poleg table in kamere, ki se na odru pojavljata po potrebi, je njen osrednji del plitev bazen rumene barve, v katerem plavajo raznobarvne plastične kroglice. Mednje smejo protagonisti vstopati le bosi, predstavljajo pa neke vrste vezni člen med njimi samimi, torej nekakšno materijo, ki jih povezuje, saj so med seboj zelo različni, ne samo po barvi kože, veroizpovedi, izvoru, ampak tudi in predvsem po svetovnem nazoru.
V določenem trenutku pride do ognjevite konfrontacije, zato ima pometanje kroglic iz bazena z veliko metlo močan simbolični naboj. Uničeno oz. trajno poškodovano je namreč vezivo med peterico. Kmalu zatem skušajo liki stanje skupaj popraviti, a je ponovni izgled omenjenega bazena zaradi kupa manjkajočih kroglic kakor keramična posoda, ki smo ji po padcu na tla na najboljši način zalepili črepinje.
Gledalec že iz uvodnih replik igralcev zazna, da se v želji po izogibanju sporom za vsako ceno držijo politične korektnosti. Srž problema je epidemija mumpsa med učenci šole. Če je namreč covid-19 močno razgalil razdeljenost oz. polarizacijo med tistimi, ki so bili naklonjeni omejitvenim ukrepom in obveznemu cepljenju proti virusu, ter onimi, ki so temu nasprotovali, je tovrstna dihotomija, sicer bolj v ozadju, obstajala že prej. Vrhunec se zgodi, ko pride do preloma med Suzanne in Carino, ki imata nasprotujoče si življenjske izkušnje.
Svojevrstno popestritev, ki iz občinstva privabi zvrhano mero smeha, predstavljajo sporočila uporabnikov oz. gledalcev neposrednega spletnega prenosa, s katerim želi skupina vse ostale, predvsem seveda starše, osvestiti glede ukrepov, ki jih bo šola sprejela, da bi se postavila po robu preteči nevarnosti. Komentarji nemalokrat zdrsnejo na raven medsebojnega obračunavanja, žalitev in psevdoznanstvenih dognanj, pri čemer vsak vidi in poudarja tisto, kar želi. Na to temo je v gledališkem listu mogoče prebrati prispevek Ko osebna izkušnja pretehta resnico mlade študentke AGRFT-ja Lare Kerznar.
Še najbolje pa vsebino in sporočilo igre povzame zapis Camera obscura ameriškega sna Mitje Sardoča, po mnenju katerega je Eureka veliko več kot zgolj in samo družbena kritika progresivnega idealizma ameriške družbe. Gre predvsem za karikaturo woke (prebujenske) ideologije in klavstrofobičnosti politične korektnosti za vsako ceno.
