Dragocen prispevek kulturam dveh domovin
Ameriški Slovenci so pred petdesetimi leti odločilno prispevali h gradnji Katoliškega doma v Gorici, ki se je leta 1996 preimenoval v Kulturni center Lojze Bratuž. Zato je njegovemu vodstvu v posebno čast in veselje, da so lahko prav ob okrogli obletnici v prostorih goriškega kulturnega hrama odprli pomembno razstavo Dosežki ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin, je povedala predsednica Franka Žgavec na prazničnem dogodku v četrtek, 19. aprila, ki ga je s stavkom iz Bachove partite uvedla violinistka Noemi Cristiani, gojenka prof. Križniča na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel.
Čeprav so Slovenci v ZDA res majhna skupnost, so njihovi ustvarjalni dosežki na področju književnosti, drame, filma, glasbe, športa in vizualne umetnosti večji, kot bi morda pričakovali glede na njihovo število. Avtorja razstave, do katere je prišlo v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice, sta slovenski rojak in kulturni delavec, eden najbolj aktivnih ameriških Slovencev v Clevelandu, Joe Valenčič in Mirjam Milharčič Hladnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slednja je na goriškem odprtju povedala, da se je z Valenčičem srečala v Clevelandu pred 10 oz. 12 leti, ko je sama začela živeti v Združenih državah kot migrantka in je tam ostala štiri leta. Ta čas je lahko raziskovala slovensko izseljenstvo; ker je z njim sodelovala, je lahko prevzela “drugačno perspektivo in drugačno gledanje na naše izseljence”. Začela je videti ne samo izgubo domovine, travmatično preselitev in revščino, ampak tudi vse tisto, kar ostaja velikokrat skrito v izseljenski zgodovini. To so neverjetni dosežki, uspehi, velikanske investicije v cerkve, šole, rekreacijske centre, kulturne in narodne domove, v izdajanje časopisov, revij, knjig, v šolanje in najrazličnejše dejavnosti. Zato je tudi bila zelo navdušena, presenečena nad vsem gradivom, ki ga je Valenčič dolga leta zbiral na ebayu, po hišah, zapuščinah, na najrazličnejših koncih v okolici Clevelanda in širše. Ko se je počasi spoznavala z dosežki, se ji je zdelo, da je prišel čas, ko bi to lahko prikazali v Sloveniji. Ko se je leta 2004 vrnila v Slovenijo, je s soavtorjem ohranila tesno sodelovanje. Razstava je bila prvič odprta 25. junija 2011, ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije. Zato ta razstava ne prinaša samo drobnega delčka dosežkov Slovencev ameriških Slovencev v zadnjih stoletjih, ampak vsebuje tudi posebno poglavje, ki opisuje delo organizacij Združi Američani za Slovenijo (UAS), krovne organizacije, ki je nastala leta 1991. V njej so se množično združili organizacije, društva in posamezniki, ki so delovali za to, da bi Bela hiša – s predsednikom Bushom in državnimi funkcionarji na čelu – čim prej priznala Slovenijo kot samostojno in neodvisno demokratično državo. Razstava je zato poklon kulturnim dosežkom in ustvarjalcem, obenem pa tudi izjemni enotnosti ameriških Slovencev, ki je bila v času pred dvema desetletjema zelo pomembna. Avtorica je še poudarila, da ji je v veliko zadovoljstvo odprtje razstave v Gorici, saj njen namen ni bil samo pokazati dosežke in gradivo, ki ga je zbral Valenčič, temveč je tudi že z naslovom želela povedati, da gre za prispevek kulturam dveh domovin. Na simbolni ravni je želela opozoriti na to, da smo vsi povezani, “ne samo ameriški Slovenci ali slovenski Američani, ampak vsi mi, ki v teh prostorih – ne glede na meje – pač živimo in ustvarjamo skupaj”. Prav emigrantska zgodovina nas tesno povezuje. Tisoči Slovencev so odhajali v Ameriko “kot obljubljeno deželo, to je dežela težkih življenjskih razmer, in vendar je tudi dežela zelo velikih možnosti, ki so jih ljudje izkoristili”. Zato danes, ko postajajo naše države in vsa Evropa dežele priseljencev, ko se milijoni priseljujejo v našo Evropsko unijo, moramo tudi njih razumeti kot velike ustvarjalne potenciale, če jim le damo kakšno priložnost.
Odprtja razstave, ki bo na ogled do 23. maja, nakar se bo preselila v Sežano, se je udeležila tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu.
DD
