Dogodivščine hitrega škrata

Kako prijetno in osvežujoče je poleti hoditi po gozdu in uživati v svetu veveric, zajčkov, žabic in drugih njegovih prebivalcev! Ko pa to ni mogoče, se lahko sprehodimo po obronkih domišljijskega sveta, ki nam ga v vseh letnih časih ponuja dobra knjiga. Taka je tudi zbirka zgodb gozdnega škrata oziroma škratmojstra Hopa Cupe, ki si jih je zamislil Marko Gavriloski, ilustrirala pa Dunja Jogan: oba že kako leto medsebojno sodelujeta in ustvarjata za mladinsko revijo Galeb. Iz tega sodelovanja je nastala tudi knjiga, ki je konec leta 2015 izšla pri založbi ZTT.
Strukturno zanimiva literarna nanizanka je zgrajena iz petih zgodb, v katerih se pojavljajo tudi pesniški vložki v obliki rimanih štirivrstičnic. Prozna pripoved, ki jo bralno nekoliko bolj izurjena osnovnošolka in osnovnošolec večkrat laže obvladata kot poezijo, s svojo fabulo potegne bralca v pesniški krog. To se mi zdi dobro, saj se danes na splošno tako mladi kot zrelejši bralci večkrat odrekajo branju poezije, češ da je pretežka, zapletena, malo razumljiva. Preplet nevezane in vezane besede je torej dobrodošel in celo zanimiv, sodoben, ker omogoča večplastno, igrivo in obenem malce izzivalno in ne prelahko branje.
Hopa Cupa je bil poseben škrat, iz katerega so se gozdni, travniški in morski škratje norčevali, ker je bil za tri fižole nižji od njih, mu nagajali in ga nenehno zbadali. Zato se je umikal, bil pa je zelo hiter: hitro je mislil in hodil, hitro si je zapomnil, vendar tudi pozabil. Po nasvetu čuka Alberta se je odpravil iskat počasno misel. Poizvedoval je pri deževniku, polžih in še marsikje, naposled pa jo je našel pod majhnim domačim grmom. Spoznal je, da jo je imel ves čas pred nosom: njegov dom se od tedaj imenuje Srečni grm. Prišel je do spoznanja, da “Skrivnost ni v hitenju, temveč v preudarnosti”. Od takrat je vsestransko dejaven in raziskujoč duh, iskalec in pomočnik, odprt, pripravljen pomagati gozdnim prebivalcem. Tako k njemu prihajajo po nasvet ali po pomoč razne živali, sove z zlomljenimi kljuni, sove z otečenimi očmi, boječi volkovi, stonoge z zavozlanimi nogami in druge. Izvrstno škratovo delavnico krasi napis: Škratmojster, popravljalec, razstavljalec, sestavljalec in najditelj rešitev. Hiter kot blisk – vam na voljo.
Razpleti škratovih dogodivščin prinašajo veliko spoznanj in ljudskih modrosti, npr. V pesmih se skrivajo poti do sreče ali Smeh je pol zdravja idr. Besedišče je bogato (koconogi čuk, balvan, škrmuc) , prav tako metaforika. Branje bo od naših otrok zahtevalo nekaj več aktivne pozornosti, tudi brskanje po (spletnem) slovarju. Če doma nimajo druge izdaje SSKJ, je sicer na internetu dostopna njegova prva varianta.
Knjigo Hopa Cupa s podnaslovom Dogodivščine hitrega škrata krasijo ilustracije Dunje Jogan, ki je z mešano tehniko tempere, svinčnika in kolaža imenitno zajela duha škratovih doživetij. Vse se odvija v naravnem okolju, v gozdu, zdaj temnem in skrivnostnem, zdaj prijetno iskrivem in živahnem. Ilustratorka ljubi odločne barvne zamahe, močne barve in kontraste. Pri večjih površinah, obsegajočih tudi dve strani, se odloča za intenzivno pobarvano dno vinsko rdeče, temno modre, oranžno rumene, največkrat pa zelene barve v različnih odtenkih. V tem okviru izstopajo figure dreves, zlasti vitkih, gibkih smrek, vsakovrstnih raznobarvnih listov v različnih velikostih, ki predstavljajo priljubljen motiv, praproti, rastlinja, cvetja, tudi sadja. Včasih se listi in lističi povezujejo v snope, ustvarjajoč orientalsko navdahnjene podobe ali pa sporočilno simboliko dinamičnosti. V raznoliki ikonografiji gozdnih živali od ruševke in zaljubljenega divjega petelina do zajčkov, jelenov in sov je zanimiv merjasec, ki se v zgodbi Jezni Kuk spopada z izbruhi jeze.
Mladi avtor Marko Gavriloski se v pripovedih dotika pojmov, čustev in iskanja sreče, obenem opozarja na preproste življenjske resnice in modrosti. V prvi zgodbi Počasna misel gozdni junak Hopa Cupa dojame pomen umirjenosti in počasnosti; v zadnji Zajčja sreča z duhovito aluzijo na istoimensko deteljo, s katero se hranijo zajčki, gozdne živali v iskanju sreče razočarano ugotovijo, da gre za zelišče. Spoznajo pa, da vsaka žival lahko najde zadovoljstvo in srečo zelo blizu doma, če jo zna poiskati.
V podkrepitev besedilu so likovne poosebitve pojmov, na primer jeze in sreče, ki jih je ilustratorka predstavila v otroku prijaznem slogu. Zanimivi so tudi ročno izrisani naslovi zgodb ter inicialke kitic. Zgodbe so sodobne, tako, denimo, pripoved Drevesni škrati opozarja na ekološki vidik in spodbuja otroke k okoljski osveščenosti. Knjiga je primerno branje v dobi, ko se otroci z večjim zanimanjem lotevajo družbenih tem in pojmov.
Majda Artač Sturman

Hopa Cupa

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme