Deželni svet SSO o šoli
Slovenska šola je steber za našo narodno manjšino in temelj, na katerem jo je potrebno razvijati. Ob upoštevanju sodobnih okoliščin in potreb pa mora imeti šola lastno identiteto. Veliko pa je potrebno še narediti, da se izpolnijo zakonska določila in obveze, ki so sicer napisani na papirju, a niso dobili še konkretne izvedbe. Dvojezična šola v Špetru mora čim prej dobiti primerne prostore in pri tem omogočiti čim večjemu številu dijakov, da študij nadaljujejo na višjih slovenskih šolah v Trstu in Gorici. V Kanalski in Železni dolini ter na Trbižu pa si je potrebno prizadevati, da bo poučevanje slovenščine še naprej zagotovljeno in bo omogočeno tudi na višjih šolskih zavodih, kot to velja za nemščino.
V te misli bi lahko strnili temeljne ugotovitve, ki izhajajo iz zasedanja deželnega sveta Sveta slovenskih organizacij, ki je potekalo v četrtek, 28. novembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Zasedanje deželnega sveta je vodil predsednik Aldo Jarc, svoj pozdrav delegatom in ostalim udeležencem je izrekel deželni predsednik SSO Drago Štoka, ki je podčrtal, da je skrb za slovensko šola vedno prisotna in verjetno ni seje izvršnega odbora, na kateri ne bi govorili o slovenski šoli v Furlaniji Julijski krajini. Uvodne posege so prispevali podravnatelj na slovenskih višjih šolah v Gorici Peter Černic, profesorca na višjih srednjih šolah v Trstu Neva Zaghet, poznavalec šolske problematike v Benečiji Riccardo Ruttar in članica izvršnega odbora ter društva Černet Anna Wedam. Po njihovem izvajanju se je razvila poglobljena razprava, o kateri bomo še poročali.
JuČ
