Deželni koledar Maya
Da se pa ta odnos razteza vse do groteskne burke in “zafrkancije”, no, tega pa si najbrž ni nihče mislil. Verjetno tudi sama deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič ne, ko sta na novinarskem srečanju, ki je bilo v sredo, 19. decembra, na sedežu deželnega sveta v Trstu, podala žalostno sliko politične blokade vladajoče koalicije do manjšine in splošno slabo sodelovanje pristojnih deželnih uradov glede iskanja rešitve za kritično stanje naših ustanov.
Svetnika sta novinarsko srečanje sklicala dan po koncu obravnave finančnega zakona za leto 2013 (pred finančnim zakonom je deželni parlament že sprejel večnamenski zakon). V tej poslednji bitki sta slovenska politika ciljala na udejanjanje štirih prioritet, ki so za našo narodno skupnost ključnega pomena. Najpomembnejši sta zadevali prevzem bremena v višini štiristotisoč evrov s strani dežele, ki jih je lani iz svojega proračuna nakazala zaradi neizplačitve celotnega zneska, ki ga je morala država nakazati manjšini, in posojilo dežele za letošnji primanjkljaj v višini devetstotisoč evrov; poleg tega sta Gabrovec (SSk) in Kocijančič (Stranka komunistične prenove) zahtevala, naj dežela kot ustanovni član SSG nakaže gledališču znesek 160 tisoč evrov prispevka, obenem sta poskusila zagotoviti nekaj sredstev za čezmejne programe Slovenija-Italija.
“Obračun najine bitke je dokaj jalov”, je dejal Kocijančič in obrazložil, da je deželna vlada od štirih postavk ugodila le financiranju SSG (kar je med ostalimi gledališkimi ustanovami, ki se prav tako nahajajo v stiski, sprožilo val nelagodja, celo pravega‘kanibalizma’) in nakazala nedorečeno možnost glede skope podpore čezmejnim oddajam. “Pristojnim organom sva ponudila vse potrebne instrumente, da bi lahko temeljna vprašanja rešili, dejansko pa ostajajo problemi še odprti”, je dodal Gabrovec in obrazložil, da je računovodska deželna služba sprva pristala na posojilo 900 tisoč evrov slovenskim ustanovam. “Po natančnejšem pregledu ukrepa pa sva ugotovila prevaro: dejansko bi dežela denar za posojilo črpala iz milijona evrov, ki ga posvetovalna komisija za Slovence še ni razdelila primarnim ustanovam za tekoče leto…”
Na seji deželnega sveta sta Gabrovec in Kocijančič iztržila le odobritev resolucije, na podlagi katere so določeni preverjanje možnosti koristenja neizkoriščenih sredstev iz zaščitnega zakona, namenski poseg, da se lahko ‘prečno’ uporabljajo določena sredstva med posameznimi normami tega zakona, in hitri postopek izplačevanja prispevkov.
Dejstvo, da dežela računa iz leta v leto na vedno manjši proračun, ni izgovor za tako odurno ravnanje z zahtevami slovenske manjšine. Prav tako ne drži izgovor, da je dežela nezaupljiva do državnih organov, češ da mora namesto teh zagotoviti manjšini manjkajočo denarno vsoto ‘na lastne stroške’. “Naša stvarnost je v primerjavi s celoto majhna. Deželna vlada nas preprosto ne uvršča med svoje prioritete”, je grenko pripomnil Gabrovec.
Predstavnik SSk pa je kljub vsemu predstavil še seznam koristnih ukrepov za slovensko narodno skupnost, ki jih predvidevata finančni oziroma večnamenski zakon. Med njimi gre omeniti postavke, ki so odpravile hidrogeološko omejitev na Krasu, poenostavile so dejavnost izkopavanja materialov in omogočile ponovno kandidaturo županov občin, ki niso glavna mesta pokrajin, za tretji mandat (to možnost bi lahko izkoristila dolinska županja Fulvia Premolin in župan Milj Nerio Nesladek, kar jezi desno sredino). Med naštetim je bila omenjena še zagotovljena vsota deželnega prispevka za izpeljavo kraškega pusta, financiranje zakona o čebelarstvu in prispevek za obnovo kontovelske cerkve. V primeru, da bo deželni svet suvereno opravljal svojo nalogo do volitev (ali bolje, če bo sploh še kaj politične volje v palači na Oberdankovem trgu v Trstu), bo najbrž mogoče obravnavati zakon o prosekarju (o protivrednostih za razvoj kraškega kmetijstva) in zakon, ki bo financiral turistične in atraktivne dejavnosti na Krasu ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne. Gabrovec in Kocijančič bosta v tem času predstavila tudi osnutek deželnega zakona za zajamčeno zastopstvo slovenskega kandidata (o tem pa bo odločala skupščina v prihodnji zakonodajni dobi). Ne gre pozabiti tudi, da bo deželni predsednik Tondo zaradi političnih računic (takega mnenja je Gabrovec) dokončno odpisal dovoljenje za gradnjo uplinjevalnika.
Starodavni narod Maya se je glede napovedi konca sveta 21. decembra 2012 zmotil: ali kdo ve, če je njihov zloglasni koledar poleg te teme obravnaval tudi usodo slovenske manjšine v Italiji?
