Deset let bogatega kulturnega utripa v središču Trsta

POGOVOR – Ilde Košuta in Jana Kalc ob obletnici TKS

Verjamem, da ni zamejca, ki ni kdaj obiskal prave slovenske institucije v središču mesta v zalivu. Komaj prestopiš vrata knjigarne na Trgu Oberdan, te zaobjame duh po knjigah, prav tako pa nasmeh in toplina knjigarnaric, ki v njej delajo. Tržaško knjižno središče bo v kratkem praznovalo deseto obletnico delovanja. O zgodovini, delovanju in marsikateri zanimivosti tega tržaškega, slovenskega, literarnega in kulturnega stebra smo se pogovorili z dušo knjigarne, danes administratorko Ilde Košuta ter z vodjo prodaje Jano Kalc.

Ilde, Jana, 10. obletnica Tržaškega knjižnega središča … Kakšen pomen ima tak dogodek?

Ilde: Mislim, da ima kulturni, politični in zgodovinski pomen, tudi če nismo bili vedno tukaj, saj je Tržaška knjigarna imela svoj zgodovinski sedež 59 let v Ulici sv. Frančiška, leta 2014 pa so jo iz ekonomskih razlogov zaprli. Leto kasneje so s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu odprli ta čudoviti prostor, kjer smo danes. Ta knjigarna je zelo pomembna ne samo za nas, ampak tudi za naše someščane, za mesto kot tako, ne samo za slovensko skupnost, ampak prav za kulturo tega mesta.

Jana: Mislim, da ima velik pomen tudi za italijanski del Trsta, saj tudi njim nudimo res veliko ponudbe. Pomembno je, da smo Slovenci v Trstu vidni tudi z edino slovensko knjigarno v mestu, važno je, da smo, da obstajamo. Pomembno je, da lahko Slovenec pride v prostor, kjer lahko spregovori v maternem jeziku, in to prav v središču mesta, kar je danes redko. Mi smo knjigarna, a tudi kulturno središče, ker prirejamo več pobud, med katerimi so predstavitve knjig, ki se jih udeležijo tudi Italijani, ki se učijo slovenščino. Zelo je torej važno, da lahko nudimo Italijanom pogled v slovensko literaturo in kulturo.

Kaj načrtujete za vaš praznik v ponedeljek, 23. junija?

Jana: Naj najprej pojasnim, da bo praznik potekal v ponedeljek, ker prav na ta dan obeležujemo točno obletnico odprtja. Izjemoma bomo odprti cel dan, od 9. ure do 20. ure neprekinjeno. Vse se bo začelo že zelo zgodaj (za nas), saj bo Ilde tu že ob 6.30, ko bodo prišli tehniki Radia Trst A in bodo vse pripravili za jutranje oddaje, ki jih bodo predvajali v živo od tukaj. Ob 10.30 bomo gostili pravljično urico za predšolske otroke, tako da vabljeni najmlajši. Nakar bomo kot običajno delali naprej ter ob 17.30 razglasili in nagradili zmagovalce literarnega natečaja. Kmalu zatem, ob 18. uri, pa bo na vrsti literarni sprejem, to se pravi, da bo mikrofon odprt za naše besedne ustvarjalce in vsakogar, ki bo želel deliti kakšno misel z nami. V nadaljevanju pa bo seveda zdravica.

Ilde: Vabljeni, da praznujemo skupaj cel dan!

Kaj se je vse spremenilo v teh desetih letih?

Ilde: Ko smo začeli, je bilo v načrtu res ogromno projektov. Ni nam uspelo izpeljati vsega, narediti pa smo skušali čim več. Poleg prodaje knjig imamo danes, v primerjavi s prejšnjim letom, veliko več predstavitev knjig, kar predstavlja zalogaj in veliko dela. Danes v knjigarni delata Jana s polnim urnikom ter Sophia Kralj s polovičnim. Imata veliko dela, saj je knjigarna dobro obiskana. Rada pa bi poudarila, da je pandemija spremenila veliko stvari. Takrat smo mi na srečo bili zaprti samo štiri tedne, zatem pa smo bili odprti samo zjutraj. V knjigarno je prišlo res dosti strank, opažala sem, da so imeli ljudje, posebno starejši, potrebo po pogovoru oz. prav po trenutku socializacije in stika. Po pandemiji je bilo težko začeti z dogodki in predstavitvami, ker se ljudje niso odzvali. Na srečo pa smo vztrajali in danes imamo res polno predstavitev in skoraj vse so dobro obiskane.

Jana, Ilde, zanima me, kdo je bila najvažnejša oz. najbolj popularna oseba, ki vas je obiskala, in ali se vam je kdaj pripetila kaka čudna epizoda.

Jana: Med najbolj poznanimi osebnostmi, ki so nas obiskale oz. vstopile v našo knjigarno, lahko menimo Borisa Pahorja, Boruta Pahorja, Ano Roš in Draga Jančarja. Seveda so prišli mimo tudi predstavniki političnih oblasti in slovenske vlade. Drugače pa se pri nas ustavijo tudi posebne stranke oz. Tržačani, ki nas sprašujejo, ali smo komaj odprli ali pa če je to slovenska knjigarna in zakaj je to slovenska knjigarna. Zelo smo vesele, ko nas obiščejo stranke, ki prihajajo od daleč in jih zanima zgodovina naše prisotnosti tu v Trstu, tako da se z njimi pogovarjamo kar ure in ure. Včasih pridejo tudi taki bolj nesramni, s katerimi pa se moraš znati ubadati.

Ilde: Večkrat nas obiščejo stranke, ki iščejo drugo vrsto pomoči, ponavadi so to italijanske stranke. Vprašajo nas na primer, kako lahko pridejo do Kopra brez vinjete, ali pa nas vprašajo za prevod slovenskega recepta za zdravila ali pisma s slovenskega sodišča, ki ga ne razumejo, in to je večkrat globa … Nekega dne je vstopil gospod z ženo in si ogledoval naše police ter z rokami nekaj kazal. Vprašala sem ga, kako mu lahko pomagam, odgovoril mi je, da bi rad kupil tako polico, kot je tista pred njim. Odgovorila sem mu, da mi prodajamo knjige, ki so na policah, ne pa hišne opreme. Lahko bi rekla, da se lahko zgodi prav vse, ko imaš odprta vrata. Rada pa bi kot zanimivost še povedala, da so v teh prostorih, sicer ko ni bilo še knjigarne, snemali nekatere prizore znanega filma La migliore offerta Giuseppeja Tornatoreja.

Ilde, kako pa je bilo pred desetimi leti, ko se je vse začelo?

Ilde: Spomnim se, da je pred desetimi leti za otvoritev izredno močno deževalo, bilo je neverjetno, kljub temu pa je bilo res slovesno, obiskalo nas je ogromno ljudi, poročali so o štiristo obiskovalcih. Bili so tudi predstavniki oblasti iz Trsta. Prej je tu bila trgovina s hišno opremo, a je bila že precej časa zaprta. Če še pomislim na odprtje knjigarne, se spomnim, da so bile 24 ur pred odprtjem tu vse police prazne, niti ene knjige ni bilo. Celo noč sem bila tu sama in pripravljala vse za naslednji dan.

Kaj je bilo pred Tržaškim knjižnim središčem?

Ilde: Pred tem je Tržaška knjigarna imela svoj zgodovinski sedež na Ulici sv. Frančiška kar 59 let. Leta 2014, kot sem že povedala, so ga zaprli. Takrat je bil tisti predel mesta še živ in živahen, z leti pa se je vse spremenilo. Jaz sem tam začela delati leta 1979 in ostala vse do leta 1996, potem sem šla drugam in se vrnila za obdobje od leta 2009 do leta 2014. Imeli smo vedno enako ponudbo, tudi topografske karte in učbenike. Imeli smo tudi knjigarno na Opčinah od 30. oktobra 2010 do 28. februarja 2014, bili smo odprti samo 40 mesecev. Od vedno smo bili edina slovenska knjigarna tu v Trstu in še vedno smo.

Kako sta prišli v svet knjig?

Jana: Jaz sem začela delati v knjižnem središču leta 2021. Od vedno so me zanimale knjige, bila sem knjižni molj že od majhnega. Pravzaprav na začetku nisem marala knjig, v glavnem ker so nas v osnovni šoli prisilili brati na glas in jaz tega nisem marala. Tako da branja nisem vzljubila takoj, s časom pa. Za to bom za vedno hvaležna prateti Mirandi, ki je meni in moji sestri kupovala slovenske knjige in ena od teh je bila serija knjig angleške avtorice o baletkah. Hvaležna pa bom tudi svoji sestri, ker mi je praktično začela brati zgodbo, proti koncu pa zaprla knjigo in mi je rekla, da če hočem izvedeti, kakšen bo konec zgodbe, jo moram sama prebrati. Tako je vzbudila radovednost in strast do branja. Od takrat nisem nikoli več nehala. Kljub temu da sem dokončala univerzitetni študij arheologije, so bile knjige vedno vpletene v moje življenje, prav tako učenje in risanje. Trenutno me najbolj privlačijo knjige, ki govorijo o ženskah in ki jih pišejo ženske, vedno pa se rada vračam h klasikom, prav tako rada berem tudi kaj filozofskega ali pa eseje. Zrasla sem z baletkami. Spominjam se, ko sem bila s starši ure in ure v knjigarni in zbirala knjige, imela sem jih ogromno. Ko sem bila stara 11 let, sem imela prek 200 knjig.

Ilde: Jaz pa sem od vedno ljubila pravljice, ne samo naše, mislim slovenske in take domače, mama mi je kupovala tudi ruske ali pa paragvajske. To mi je od vedno všeč, tudi danes včasih kupim otroške zgodbe ali pravljice.

Jana, kdo te je spremljal na tej poti? Ilde, kako je bilo z Jano?

Jana: Imela sem to veliko srečo, da me je od začetka spremljala Ilde in me vpeljala v to delo. Od začetka sem bila tu cele dneve z njo, bila je moja mentorica. Delo je dinamično in raznoliko, včasih tudi naporno, tako da sem se morala kar nekaj naučiti. In ni boljše učiteljice, kot je Ilde. Ilde mi je dala res veliko.

Ilde: Jaz in Jana sva se takoj ujeli, ker naju obe zanima knjiga in ta svet. Ujemava se tudi v mišljenju. Sistem dela je sicer lahko drugačen, bistvo pa je isto. Mene je od vedno zanimalo, da imamo v Trstu slovensko knjigarno, ki ima slovenske knjige in še drugo, to je zame zakon. Ona je to pravzaprav že vedela in razumela, vse je prišlo iz srca. Hitro je razumela, kako je treba ravnati s strankami, da je važno, da osebi ustrežeš, ji pomagaš in da bo zadovoljna, tako se bo spet vrnila v knjigarno. Ko imaš torej ob strani osebo, ki razume ta svet in se je vanj vključila, je čudovito.

Brez dvoma, da je upravljanje knjigarne težko. Kaj vse stoji za tem in kako poteka delo s strankami?

Jana: Preden sem prišla v knjigarno, sem imela že precej drugih delovnih izkušenj. Delala sem v drugih trgovinah, tako da sem delo s strankami spoznala že prej in to mi je bilo v veliko pomoč. Od vedno sem karakterno bila malo bolj zadržana, pri takih delih, kjer se moraš ubadati s strankami, pa moraš biti vljuden, v pomoč, nasmejan, nikoli ne smeš biti odmaknjen. Stranka mora biti središče tvoje pozornosti, ne glede na to, ali bo kupila knjigo ali ne, mora oditi iz knjigarne zadovoljna, da se bo še vrnila. Treba je torej vzpostaviti neke vrste stik z osebo, jo skušati malo spoznati, da lahko zadovoljiš njene želje in boš drugič, ko bo vstopila v knjigarno, že vedel, kaj ji predlagati. Vsekakor bom za vedno hvaležna svojim prejšnjim izkušnjam, tudi če sem jih sovražila, a so me danes pripeljale sem. Kar pa se tiče dela, moraš biti vedno na tekočem s knjižnim svetom in pripravljen. Treba je slediti založbam, tako našim kot v matici. Moraš imeti pregled čez celoto.

Ilde: Ja, biti moraš pripravljen na vse, kar te ljudje vprašajo. Pomembno je tudi, da stranke ne napadeš prehitro, recimo ko ta vstopi v knjigarno. Pomembno je, da si vzame čas, si ogleda knjige in potem ji ponudiš pomoč. Dela pa je res veliko, od naročil do stika z založbami in še marsičesa. Na srečo, kar se tiče založb iz matice, imamo tudi pomoč v Sežani, ki nam pomaga, da ne čakamo cel mesec, da pride knjiga iz Slovenije v Italijo po pošti. Knjigo je treba potem vpisati v računalniški program in zatem, če jo je kdo naročil, poklicati stranko. Včasih nas stranke sprašujejo tudi po knjigah, ki so stare in ne obstajajo več.

Veliko pozornost dajete predstavitvam knjig. Kaj vam to pomeni in zakaj?

Jana: Predstavitve knjig zahtevajo res veliko dela, od organizacije do same izvedbe. Včasih sodelujemo tudi z našimi založbami, kot sta Mladika in Založništvo tržaškega tiska, ki nam priskočita na pomoč pri organizaciji. Zadnja leta pa veliko sodelujemo tudi z založbo Pivec. Poleg tega prirejamo predstavitve knjig avtorjev v samozaložbi, tako iz Slovenije kot iz zamejstva. Včasih mi kontaktiramo z avtorji in založbami, drugače pa kar sami pridejo v stik z nami. Včasih tudi ne uspemo organizirati kake predstavitve, ker imamo res veliko drugih in je poln koledar in se ne izide. Po večini pa odklanjamo predstavitve italijanskih avtorjev, ki nimajo nič v zvezi z našo slovensko skupnostjo. A rade volje privolimo, ko je ta pogoj izpolnjen, tako da smo odprti tudi za italijanske avtorje, pod pogojem sicer, da imajo določeno povezavo z našo skupnostjo. Vsaka knjiga, ki jo predstavimo, je seveda potem tukaj za prodajo. Gotovo, to prirejamo, da bi okrepili prodajo, a vemo, da naše predstavitve nimajo le komercialnega ali samo literarnega pomena, so tudi kulturno in zgodovinsko pomembne.

Koliko knjig pa imate in kaj sploh ponujate?

Ilde: Naše največje delo predstavljajo šolski učbeniki. Praktično vsi dijaki in učenci slovenskih šol na Tržaškem naročijo učbenike pri nas, to je ogromno dela. Včasih starši pridejo brez podatkov ali pa so ti napačni, ne vedo, da imajo nekatere knjige že od lani. Pri nas naročajo tudi za italijanske šole, oni pa so trdno prepričani, da smo mi povezani s šolo in da imamo že vse podatke. Mentalno te to delo izmuči, od polovice junija do oktobra je res pestro. Knjigarne v poletnih mesecih ne moremo zapreti za dopust, ker bi bilo to nepojmljivo prav zaradi tega dela.

Jana: V naši knjigarni imamo preko 13 tisoč knjig. Veliko pozornost dajemo predvsem našim zamejskim avtorjem, poleg tega pa imamo knjige za vse okuse. Na primer kotiček za najmlajše, od novorojenčkov do najstnikov. Imamo mehke plavalne knjige za najmlajše, potem kartonke, slikanice, ki se spremenijo v cele zgodbe, nato knjige za vsako stopnjo let glede na količino pisanega in ilustracij, imamo tudi take za prvo učenje grafomotorike in podobno. Potem so knjige z manj ilustracijami, ki imajo bolj bogato besedišče, dokler ne pridemo do romanov za najstnike. Prelomna točka so ponavadi dijaki na višji šoli, pri katerih lahko začenjamo že s knjigami za odrasle. Vsako leto obiščem Sejem otroških knjig v Bologni, kjer spoznam uspešnice in znane avtorje.

Jana, nam bi predlagala kaj za poletno branje?

Jana: Poletno branje se vedno vidi kot lahkotno branje, nekaj, kar te pospremi v sproščenost, relaks, ki ga ima človek na dopustu. Jaz v poletno branje vključim ljubezenske zgodbe, kriminalke, tudi kratke zgodbe, kaj, kar se bere bolj na hitro, čeprav nekateri, tudi jaz, beremo knjige, ki zahtevajo malo več koncentracije in časa. Svetovala bi zadnjo knjigo Avgusta Demšarja, to je kriminalka z naslovom Vrelec življenja. To je znana serija zgodb upokojenega policijskega inšpektorja Martina Vrenka. Svetovala bi tudi dve seriji knjig, ki sta izšli pri Mladinski knjigi, in se imenujeta Razmerja. Vanje so vključene mlade avtorice, slovenske, ki pišejo ljubezenske zgodbe, ki pa imajo seveda enakoo kakovost. Ter zbirka ŽIVI KLASIKI – glavni elementi, izbor del med svetovnimi klasiki, cenovna dostopnost in atraktivni izgled knjig. Za lažje branje pa je cela serija prevodov tujih avtorjev in avtoric. Obiščite nas za novo poletno branje.

Ilde, Jana, kaj predstavlja Tržaško knjižno središče za slovensko skupnost v Italiji in kaj za vaju?

Ilde: To je središče za nas Slovence. Ljudje vedo, da smo Slovenci in da tukaj govorimo slovensko. Potrebno je, da imamo nekaj takega, da se ljudje zavedajo, da pridejo v slovenski ambient in da se pogovarjamo v slovenščini, kar je bistveno za središče mesta. Z osebnega vidika pa je knjigarna od vedno bila bistven del mojega življenja. Ljubim slovensko knjigo, delo med knjigami mi je bil užitek in mi bo za vedno, nikoli nisem šla v službo nejevoljna.

Jana: Mislim, da predstavlja, ne le simbolično, ampak prav konkretno, naš obstoj. Če pomisliš, je bila Tržaška knjigarna nekoč stalnica za marsikoga in tudi danes predstavlja to središče neke vrste gotovost za vsakega Slovenca iz Italije. Meni pa, po dolgih letih, ko sem delala v drugih ambientih, predstavlja to knjižno središče nekaj globljega, čutim, da lahko tudi s svojim delom pripomorem k obstoju slovenskega jezika in slovenske skupnosti v Italiji in to mi pomeni res veliko.

Katere posebne projekte imate v načrtu za prihodnost?

Ilde: Pred leti smo v Tržaški knjigarni prodajali slike in izdelke naših likovnikov in umetnikov. To smo želeli vpeljati tudi v novo delovanje in zaradi tega bomo prav v ponedeljek, na naš praznik, uradno odprli prodajno galerijo. O tem bo več povedala Jana.

Jana: Torej, naša ponudba se bo povečala. Ne bomo prodajali samo knjig, topografskih kart in drugih izdelkov. Na prodaj bodo tudi slike in dela naših zamejskih likovnikov. Slike in likovnike boste lahko spoznali v ponedeljek na našem prazniku, ko se bo uradno začela prodaja izdelkov. Kar se tiče drugih projektov, si želimo okrepiti našo prisotnost in vidljivost na družbenih omrežjih. Rad bi bili prisotni v info točki na Velikem trgu, kajti želeli bi ujeti tudi turistični trend Trsta, to se pravi večanje zanimanja za naše mesto, da bi tudi mi bili nekako vpleteni v to. Drugače pa se je naša predstavitvena sezona zaključila in se bo začela spet oktobra, za kar imamo nekatere datume že zasedene. Pridite nas obiskat!

V Tržaškem knjižnem središču bo torej v ponedeljek pravi praznik. Obiščite jih, saj organizatorji obljubljajo tudi posebno presenečenje za vsakega obiskovalca.