Demonstracije in protesti sindikatov

Demonstracije zoper vladno politiko varčevanja, ki so jih prejšnjo soboto v Ljubljani pripravile tri sindikalne centrale, so očitno imele prikrito dvojno vlogo in namen. Govorci so udeležencem razlagali stiske in krivice, ki se v obdobju krize dogajajo mnogim državljanom, tudi otrokom, ki so lačni, vsem pa naj bi pohlepni kapital, pa tudi vlada, odvzela dostojanstvo. Dušan Semolič, najbolj vpliven sindikalist in močna osebnost v taboru politične levice, sicer po funkciji dolgoletni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je zatrjeval, da so socialne in druge razmere v Sloveniji tako slabe, da jih lahko ocenimo kot kolonizacijo 21. stoletja.
Dogodki so se sprevrgli v nekakšen politični miting, ki je glede na obnašanje posameznikov in skupin udeležencev, zlasti pa po besedah in vzklikih iz jezika skrajnežev, spominjal na vzorce in primere iz časov prejšnjega režima. Nihče od nastopajočih ni povedal, kako bi po mnenju sindikatov premagali krizo, in tudi tega ne, da so zahteve za ohranitev življenjske ravni, kakršno smo imeli nekdaj, neuresničljive, ker zanje država nima materialnih možnosti. Dušan Semolič, Branimir Štrukelj in Mateja Kožuh-Novak pa so v svojih nastopih zlorabili namen demonstracij na ljubljanskem Kongresnem trgu. Z le-teh naj bi po uradnih zatrjevanjih vladi poslali opozorila in zahteve, naj odpravi krivice, ki so jih po trditvah sindikatov povzročili vladni varčevalni ukrepi. Prizadeti so in trpijo delavci, upokojenci, dijaki, študenti in drugi sloji prebivalstva.
Trije sindikalni funkcionarji so za krivce hudih socialnih razmer razglasili sedanjo oblast in Janeza Janšo. Nasploh naj bi bil za vse tegobe v državi kriv Janez Janša, češ da ni sposoben upravljanja države. Mateja Kožuh-Novak se je z visoko dvignjeno pestjo obregnila tudi ob Cerkev in kritizirala tiste Slovence, ki žalijo dr. Danila Türka, ki da je sposoben, uspešen in demokratično usmerjen predsednik naše države. Kar zadeva kampanjo za drugi krog predsedniških volitev, pa ni zanesljivo, ali bo Borut Pahor, ki je zmagal v prvem krogu, dosegel največ glasov tudi v drugem krogu volitev, s čimer bi postal novi predsednik Slovenije. Po mnenju političnih analitikov naj bi bila za Pahorjev presenetljiv ponoven politični vzpon najbolj zaslužna njegov populizem, to je besednjak, všečen javnosti, ter vztrajno ponavljanje tistega, kar pričakuje in si želi ideološko in politično neobremenjen del volivcev in javnosti, da je namreč potrebno doseči sporazum med elitami, ki odločajo o državi, o njihovi skupni volji in delovanju za premaganje krize in za zagotovitev zanesljive prihodnosti države. Kot je v katoliškem tedniku Družina zapisal moralni teolog in publicist dr. Ivan Štuhec, pa bo moral Borut Pahor (to pa velja tudi za njegovega tekmeca dr. Danila Türka) v drugem krogu predsedniške kampanje volivcem in sploh vsem državljanom povedati, kako vidi prihodnost slovenske države in njene suverenosti.
Sedanji predsednik Slovenije v drugem krogu soočanj s sokandidatom za najvišji položaj v državi, Borutom Pahorjem, nastopa bolj odločno, bolj prepričljivo in v bolj živahnem slogu, kot pa mu je to uspevalo v kampanji za prvi krog predsedniških volitev. Ob tem pa sedanji državni poglavar ponavlja trditev, da so za njegov poraz v prvem krogu volitev bili najbolj odgovorni časnikarji, njihove manipulacije in zvijačnosti. Nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan pa je opozoril, da sedanji državni poglavar do sedaj ni imel priložnosti povedati, kakšni so bili njegovi uspehi, doseženi v prvem mandatu. V tem obdobju kampanje dr. Danilo Türk razlaga svoje poglede in stališča o zasnovah pravne in socialne države, kakršni naj bi se razvijali pri nas, ter dokazuje, tako pravi, poizkuse izvršilne oblasti na čelu z Janezom Janšo, da si podredi institucijo predsednika države. Prizadeva si nadalje za dogovor o umiku zahteve za razpis dveh referendumov, ki sta nepriljubljena, ker bi povsem blokirala sprejemanje reform. Če bo dr. Danilu Türku pri tem uspelo, s soglasjem in sodelovanjem njegovega največjega privrženca Zorana Jankoviča in njegove stranke Pozitivna Slovenija, bi se lahko volivcem predstavil kot rešitelj krize in kot najbolj zaslužen za premagovanje drugih težav v Sloveniji. Zmaga sedanjega predsednika države ali pa Boruta Pahorja pa je precej odvisna tudi od števila volivcev, ki bodo glasovali. Domnevno je okoli 200.000 tistih, ki so v prvem krogu obljubili, da bodo volili, a tega niso storili. Zdaj jih snubita oba kandidata za prihodnjega predsednika države, vendar negotovost o njihovi udeležbi in o tem, za koga bodo glasovali, ostaja.
V turobnem ozračju Slovenije lahko ponudi trenutek olajšanja in sproščenosti nova pesniška zbirka z naslovom Živeti, ljubiti in oditi, Neže Maurer, časnikarke, urednice, predvsem pa pesnice. V slovenski in angleški izvedbi jo je izdala Celjska Mohorjeva družba. Neža Maurer je izdala več desetin knjig poezije za otroke in odrasle, za svoje ustvarjalno delo in uspehe pa je prejela veliko število nagrad in priznanj. V uvodni besedi k zbirki je dr. Miha Pintarič zapisal, “da ima pesnik eno življenje več od navadnega človeka. Pravi pesnik je samotni popotnik, kar pa ne pomeni, da ne vidi sočloveka, potrebnega pomoči. Stori, kar je treba, in gre dalje”. Lepe misli, nasprotne pozivu pesnika Ervina Fritza, ki je v mariborskem časniku Večer zapisal, “da je pri uresničevanju novih visokih ciljev v naši državi treba najprej zavzeti ulico”.
Marijan Drobež

Kandidata za novega predsednika države poskušata pridobiti okoli 200.000 volivcev

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme