Delovanje Slovenske Vincencijeve konference Trst - Gorica za človeka v stiski

Že skoraj osemdeset let deluje med Slovenci v zamejstvu dobrodelna ustanova, ki tiho, a vztrajno prinaša upanje tistim, ki so se znašli v stiski. Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu in Gorici, ustanovljena leta 1947, ostaja tudi danes ena redkih organizacij v Italiji, ki se s tako predanostjo in osebnim pristopom posveča socialno ogroženim, bolnim, starejšim in osamljenim.

Bližina človeku – ne le pomoč, ampak sočutje

Posebnost delovanja vincencijevcev je osebna bližina. Njihov cilj ni le finančna pomoč, temveč predvsem razumevanje človeka in njegove življenjske zgodbe. Kot pravijo sami, so stiske, s katerimi se srečujejo, pogosto kompleksne: bolezen, izguba zaposlitve, osamljenost ali nezmožnost obvladovanja vsakdanjih obveznosti.

V tem pogledu je njihovo delo v italijanskem prostoru edinstveno – ne ponujajo le kratkoročnih rešitev, temveč spremljajo posameznika na dolgi poti okrevanja in ponovne življenjske stabilnosti, pogosto v sodelovanju z občinskimi socialnimi službami in drugimi organizacijami.

Čeprav je število članov te skupnosti, ki potrebujejo konkretno pomoč, razmeroma majhno, pri društvu opozarjajo, da mnogi svojih stisk ne želijo razkriti – bodisi iz sramežljivosti bodisi iz občutka, da so drugi v še hujšem položaju. Posebej boleče je dejstvo, da je še vedno veliko slovenskih oskrbovancev v domovih za starejše, kjer se pogosto počutijo osamljene, tudi zaradi pomanjkanja slovenskega jezika v okolju. Člani Vincencijeve konference skušajo te osebe obiskovati ter jim vračati občutek domačnosti in pripadnosti.

Sočutje, ki povezuje generacije

V društvu opažajo, da se srednja starost članov zvišuje, a hkrati med mladimi še vedno živi močan duh solidarnosti. Izziv ostaja, kako te mlade pritegniti, da bi postali aktivni člani in s svojimi svežimi idejami nadaljevali poslanstvo dobrote. Poleg stalnih članov se vse bolj vključujejo tudi prostovoljci, ki pomagajo pri posameznih akcijah – od priprave adventnih vencev in urejanja prostorov v Marijinem domu do popoldanske pomoči učencem in dijakom iz socialno šibkejših družin ter drugih pobud.

Organizacija vsako leto izvede številne dobrodelne dejavnosti. V božičnem času letos načrtujejo skupno kosilo za osamljene, nadaljujejo akcijo SOS Ukrajina in pomoč družinam, ki so morale zapustiti svoje domove. Posebej pomembno je tudi nadaljevanje popoldanske pomoči pri učenju za učence in dijake slovenskih šol v Trstu in Gorici, kjer prostovoljci nudijo podporo pri učenju slovenščine, italijanščine in drugih predmetov.

Njihova dejavnost pa ne pozna meja – ob nedavnih poplavah v Sloveniji so priskočili na pomoč eni od prizadetih družin na območju Ljubnega in Luč ter tako pokazali, da solidarnost nima državnih meja in da imamo Slovenci v Italiji vedno v mislih tudi matično domovino.

Z globoko hvaležnostjo poudarjajo, da brez velikodušnih dobrotnikov, ki s svojimi darovi omogočajo pomoč družinam v stiski, njihovo poslanstvo ne bi bilo mogoče. Hkrati vabijo mlade, da se jim pridružijo – ne le zaradi plemenitega poslanstva, ampak tudi zato, ker lahko v njihovi skupnosti pridobijo dragocene življenjske in delovne izkušnje. Sodelovanje z univerzami omogoča študentom celo opravljanje prakse in pridobitev kreditov.

V svetu, kjer pogosto prevladuje individualizem, pri Vincencijevi konferenci dokazujejo, da ima dobrota še vedno obraz in ime – ter da se z majhnimi koraki lahko ustvarja prostor za dostojanstvo, sočutje in skupnost.