Danijel Čotar, Ptičje kvatre 2

Piše: Vedoželjni kondor

Literarno-strokovna knjiga o pticah

Prejšnjo nedeljo sem se po maši odpravil na kratek sprehod po Rilkejevi poti nad Devinskimi stenami. Dan je bil lep in ne preveč vroč, tako da je bil sprehod prav prijeten. Prav zaradi tako lepega dneva se je za takšen sprehod odločilo še veliko turistov in dva izmed teh sta vzbudila mojo pozornost, ker sta se pogovarjala o ptiču, ki sta ga videla na neki skali in naj bi živel na teh stenah. Eden je rekel, da sta videla passero solitario. Spraševal sem se, kako je temu ptiču ime v slovenščini, in namesto da bi prevod poiskal na telefonu, kot to naredim po navadi, sem se odločil, da bom pogledal za slovensko ime v knjigi Ptičje kvatre 2 Danijela Čotarja. Knjiga je že nekaj mesecev na moji polici, saj je izšla lani pri Goriški Mohorjevi družbi kot redna knjiga letošnje zbirke. Sprva sem samo v imenskem slovarčku na koncu knjige poiskal prevod in si nato v notranjih straneh prebral zanimivosti o tem ptiču, ki mu v slovenščini pravimo puščavec.

Ko sem končal s kratkim branjem, sem zvedel, da je puščavca pravzaprav zelo težko videti in da sta torej tista dva turista imela pravo srečo, poleg tega pa da je ptič malo manjši od kosa, ima modro perje in kljun malo daljši od kosa. Večinoma se ne seli, le včasih grejo samice in mladiči na jug, samci pa ostanejo pri nas. Prav sta trdila tista turista, da puščavci živijo tudi v Stenah.

Na koncu sem se odločil, da bom prebral celo knjigo, saj se mi je tisti kratki del zdel zelo zanimiv in prekrasno napisan. Zelo sem užival med branjem vseh natančnih opisov ptičev in za boljšo predstavo nam pomaga še ilustrator Matej Susič, ki je vse krilate živali natančno narisal.

Knjiga je razdeljena na štiri “poglavja”, vsako poglavje je namreč en letni čas. V vsakem avtor opiše osem ptic in eno letečo žival, ki ni ptič. Tako izvemo veliko stvari tudi o netopirjih, škržakih, kačjih pastirjih in pajkih. Kot sem že večkrat povedal, so mi vsi opisi zelo všeč, saj so natančni in izveš prav vse o življenju ptiča in njegovem izgledu, in ker mi je zgodovina zelo všeč, sem zelo cenil, da je avtor skoraj vsem našim prijateljem posvetil prostorček za opise, mnenja takratnih ljudi in ugotovitve iz preteklosti. Ne glede na to, da so glavni protagonisti knjige živali, pa vsake toliko kaj izvemo tudi iz življenja avtorja, kar nam še bolj dokaže, kako je Danijel Čotar povezan z živalmi. Poleg tega se pri branju stalno čudiš, kaj vse lahko ptiči dosežejo in naredijo, kako hitro, daleč in visoko letijo, kakšne čudne navade imajo, kaj vse jejo in kako so pomembni v ohranjanju zdravega okolja in biodiverzitete. V knjigi večkrat opazimo, kako jim ljudje škodimo z intenzivnim lovljenjem in še najbolj z uporabo pesticidov. Mislim, da se vsi zavedamo, da ljudje škodimo naravi, vendar potem ko prebereš, kakšno prekrasno življenje imajo ptički in kako vse pomagajo naravi, to, da jih prisilimo, ubijamo ali pa da trpijo lakoto zaradi pesticidov, dobi nov pomen.

Če se ne poglabljamo več v tako težke teme, je pohvale vredno, da je Čotarju uspelo napisati tako zelo specifično knjigo v takšnem slogu, da je branje zelo lahkotno in ni tako težko kot pri drugih strokovnih knjigah. Ptičje kvatre 2 toplo priporočam vsem ljubiteljem narave in tudi tistim, ki radi berejo in si širijo znanje. Prijetno branje!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme