Danes je na Slovenskem zahvalna nedelja!
Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedelska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen. Judje se tega dogodka spominjajo ob šotorskem prazniku (prim. 5 Mz 16,13–15 in 4 Mz 29,35–39).
Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Maša je prošnja in zahvala ob enem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.
Pri mašah na zahvalno nedeljo se verniki, duhovniki in škofje s hvaležno držo zahvalimo drug drugemu in Bogu za vse prejeto v minulem letu. Zahvala bližnjemu pomeni utrjevanje dobrih vezi in graditev občestva. Hvaležnost Bogu spominja na Darovalca dobrega.
Slovenski škofje ordinariji so ob zahvalni nedelji na vernike v svojih škofijah tudi letos naslovili posebna zahvalna pisma, da s svojimi darovi podpirajo življenje Cerkve.
Ključni poudarki iz škofovskih pisem
Škof Lipovšek izpostavi tri poudarke: zahvali se sodelavcem na različnih nivojih – od župnijskega, škofijskega do slovenskega. Povabi k zavzeti molitvi za nove duhovne poklice ter izpostavi šesto obletnico delovanja celjske škofije.
Škof Bizjak se zahvaljujem cerkvenim in civilnim ustanovam in osebam, ki so v preteklem letu posvečali znanje in moči mnogovrstnemu delu za večjo pravičnost. Posebno zahvalo nameni skritim molivcem in darovalcem, bolehnim in prizadetim, žalujočim in preizkušanim, priklenjenim na posteljo in voziček in povsem odvisnim od bližnjih.
Nadškof Stres našteje vrsto skupin, ki sodelujejo v Cerkvi pri njenem apostolskem delovanju in jim izreka hvaležnost: sodelavcem na škofiji in v župnijah, voditeljem najrazličnejših skupin, bogoslužnim sodelavcem in prostovoljcem Karitas, obrne pa se tudi na zaposlene v medijih ter dobrotnike.
Nadškof Turnšek zahvalo nameni vsem prebivalcem v mariborski nadškofiji: sodelavcem v župnijah in na nadškofiji. Posebej spomni na jubilejno Slomškovo leto in številne dobrotnike.
Škof Štumpf se sklicujoč na osebni jubilej posebej zahvaljuje za prihod redovnic klaris v murskosoboško škofijo, zahvali se za sadove zemlje in dela človeških rok, ne spregleda pa tudi raznoraznih sodelavcev in skritih molivcev.
Škof Glavan zahvalo naslavlja na sodelavce v novomeški škofiji. Spomni na služenje gospodinj in drugih oseb, ki skrbijo za to, da je življenje duhovnikov in župnij vsestransko urejeno. Razmišljanje sklene z mislijo na bolnike in zveste molivce za najrazličnejše potrebe.
Objavljamo še pismo dr. Jurija Bizjaka, koprskega škofa:
Preteklo pastoralno leto je bilo posvečeno preučevanju in tudi uresničevanju družbene pravičnosti. Gospodarski in družbeni pretresi, ki so se zgrnili in se še vedno zgrinjajo na nas, so nam povečali in nam še vedno povečujejo potrebe in priložnosti za iskanje in doseganje večje pravičnosti v naši krajevni Cerkvi in v naši družbi. S sedmerimi telesnimi deli usmiljenja pomagamo mnogim obubožanim in pomoči potrebnim, s sedmerimi duhovnimi deli usmiljenja pa blažimo in rešujemo različne notranje napetosti pri ljudeh in med njimi.
Ob letošnji zahvalni nedelji se zato najprej prisrčno zahvaljujem vsem cerkvenim in civilnim ustanovam in osebam, ki ste v preteklem letu posvečali svoje znanje in moči mnogovrstnemu delu za večjo pravičnost med nami. Izpolnili ste besedo preroka Miheja, ki pravi: »Bilo ti je razodeto, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe: nič drugega kakor, da ravnaš pravično, da ljubiš usmiljenje in ponižno hodiš s svojim Bogom!« (Mih 6,8). Naj se zato nad vami uresničuje Božji blagor: »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo« (Mt 5,6).
Najbolj kakovostno gorivo, s katerim gre naprej vsak človek in vsaka človeška skupnost, tudi vsaka župnija in vsaka škofija, pa je molitev, daritev, žrtev. Pregovor pravi, da več naredi ubožec za svojega dobrotnika, kakor dobrotnik za svojega ubožca, kajti ubožec omogoča dobrotniku, da sploh lahko opravlja dobra dela! Zato velja še posebna zahvala vsem skritim molivcem in darovalcem, vsem bolehnim in prizadetim, vsem žalujočim in preizkušanim, vsem priklenjenim na posteljo in voziček in povsem odvisnim od svojih bližnjih: Hvala vam za vaše pričevanje, hvala za vaš zgled, hvala za vaš uk!
msgr. dr. Jurij Bizjak
koprski škof
Preberi tudi
