“Da bi imeli veliko Jernejev pri nas!”

Predstavitev knjige Jerneja Ščeka Kavarna Italija v Praprotu

Tako sem si iskreno zaželel, ko sem pozno zvečer zapuščal imenitne prostore kmetije Zidarich v Praprotu na Krasu, saj sem med mnogimi tudi jaz začutil, da smo še živi, da znamo biti veseli uspeha drugega, samo nekdo mora poiskati v nas vse tisto, ki nas druži, dela lepe in dobre, tudi bolj človeške ter sočasno odprte v večnost, če sem lahko malo poetičen.

Kulturni večer, ki nam ga je Jernej Šček s predstavitvijo svojega prvenca Kavarna Italija, seveda v sodelovanju z vsemi, ki so na njem nastopili, in zares številnimi, ki smo se ga udeležili, je bil eden tistih vrhuncev našega kulturnega življenja, ki ti vliva upanje, da bomo še delali, da se bomo še družili, da bomo tudi v prihodnje veseli in srečni, ker bomo zvesti zemlji in koreninam, samim sebi in jeziku, narodu.

Na kmetiji Zidarich v Praprotu je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z dnevnikom Delo in Skladom Mitja Čuk priredilo predstavitev knjižnega prvenca Jerneja Ščeka z naslovom Kavarna Italija. Čudovita lega kmetije Zidarich, prav nebeško lep poletni večer s krasnim sončnim zatonom in pogledom na Tržaški zaliv, zanj je Jernej Šček rekel, da je za vse nas pravi blagoslov, samo videti, živeti ga moramo in ceniti, gostoljubnost Sklada Mitja Čuk, ki je pod vodstvom toplo prijazne Stanke Čuk poskrbel, da je bil po predstavitvi čas za druženje ob odličnem vinu in dobrem kraškem kruhu in pršutu, vse to in še več je bil izjemen krst Jernejevega prvenca! Več kot sto udeležencev govori o tem, da smo bili priča dogodku, ki bo mnogim ostal v spominu. Tako bi lahko strnili predstavitev knjižnega prvenca Jerneja Ščeka, filozofa, profesorja na naših višjih srednjih šolah, publicista in prevajalca, ki je pod zanimivim simboličnim naslovom Kavarna Italija zbral in uredil 26 pogovorov z italijanskimi književniki, zgodovinarji, filozofi, psihologi in družboslovci različnih smeri, ki jih je od poletja 2020 do letos objavljal v Sobotni prilogi Dela. V imenu Založništva tržaškega tiska je prisotne nagovorila srečna Martina Kafol, ki se zaveda, da bo knjiga postala uspešnica, in predala besedo univerzitetnemu profesorju Miranu Košuti, ki je izpostavil, da je to ena redkih knjig vseslovenskega kulturnega prostora, ki bralcu skozi pogovore z izbranimi italijanskimi sogovorniki predoči v izredno izpiljeni obliki tehten prerez italijanske družbe ter predvsem njenega duhovnega utripa in misli. Jernej Šček je s svojo evropsko kulturno širino pritegnil pozornost urednika Sobotne priloge Alija Žerdina, ki je na večeru izpostavil, da strogo gledano Šček ne opravlja intervjujev, ampak se enakovredno pogovarja in sooča s sogovorniki, s katerimi na zelo dovršen in obziren način po potrebi tudi polemizira, a gotovo izlušči iz njih nekaj osebnega, tako da se lahko ljudje in sosedje bolje razumemo in poznamo. Prisotnim je tudi prijazno povedal, da je Šček začel z intervjuji in pisanjem v Novem glasu, nadaljeval pri Mladini, danes pa je stalni sodelavec Sobotne priloge Dela. Izjemen kulturni večer je obogatil harmonikar Aleksander Ipavec, ki je očaral prisotne, poglavje zase pa je bil Jernej sam s svojim nagovorom. Avtor je dolgo podpisoval knjige, a predno sem odšel, sem ga vseeno zmotil in mu v imenu vseh nas, naročnikov, bralcev in urednikov pri Novem glasu čestital, mu povedal, da si uspeh zasluži, ter se mu v živo zahvalil, ker je v svojem odmevnem govoru na osrednji Prešernovi proslavi obzirno citiral legendarnega kraškega glasbenika, zborovodjo in kmeta Iva Kralja. Oči so mu zažarele: “Kaj ni lepo, kaj nismo lahko ponosni in srečni, da ga imamo sredi med nami?”