Črpajmo iz korenin, da bo narodovo drevo trdno kljubovalo vsem viharjem
V Kamniku sedma mednarodna konferenca Društva katoliških pedagogov Slovenije
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je v soboto, 22. novembra 2025, organiziralo že sedmo mednarodno konferenco, katere cilj je vzgoja za ljubezen do domovine in države. Letos je potekala v Kamniku pod naslovom Korenine narodovega drevesa.
V uvodnem programu so nas pozdravili govorci, med katerimi naj izpostavim nagovor Lojzeta Peterleta – predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in gospoda Marka Lotriča – predsednika Državnega sveta RS. Prireditev je kulturno obogatila slovenska umetniška beseda, ljudski ples in pesem.
Dopoldne smo prisluhnili trem predavateljem. Dr. Ignacija Fridl Jarc je izpostavila predvsem pomen negovanja in ohranjanja slovenskega jezika, v katerega se na vsakem koraku povsem po nepotrebnem vsiljujejo angleške ali južnoslovanske tujke. Opozorila je na stoletja stara prizadevanja za enakopravnost našega jezika. Ob koncu je predavateljica povabila vse slovenske šole k sodelovanju v projektu Oko in uho za slovenščino, ki ga bo Slovenska matica organizirala v letu 2026. Cilj projekta bo opazovati jezikovno krajino, zapisovati vse nepotrebne neslovenske besede ter javnost in jezikovno inšpekcijo na to opozarjati.
Dr. Borut Holcman je poudaril, da je za razvoj evropske znanosti v veliki meri zaslužno krščanstvo. Ko je namreč človek začel gledati na naravo kot na delo Stvarnika, si je želel razložiti v njej skrite zakonitosti. Poleg tega je spomnil, da je prve evropske univerze ustanovila Cerkev, in to v srednjem veku. Pri nas je na primer pomen izobraževanja mladih poudaril že Trubar v svoji Cerkovni ordnungi, pozneje pa je to udejanila Marija Terezija. Nazadnje nas je predavatelj opozoril še na jezikovno zanimivost besede izobraževanje, ki v svojem jedru skriva besedo obraz: to pomeni, da učitelji sooblikujemo obraze mladih.
Ddr. Igor Grdina je v svojem izjemnem govorniškem nastopu soglašal s predhodnikoma, da se je treba vedno navezovati na naša kulturna izhodišča – na naše korenine, saj nam dajejo orientacijo za nadaljnji razvoj narodne identitete. Zelo zanimiva je bila tudi njegova ugotovitev, da jezik bolj oblikuje človeka, kot oblikuje človek jezik. Svoje misli razvijamo namreč le v tolikšni meri, kolikor besed imamo na razpolago.
Predavanjem so sledile predstavitve dobrih praks, kako učitelji vnašamo domoljubne teme v svoj pouk. Posebno obogatitev so predstavljala pričevanja zamejskih in izseljeniških Slovencev, kako oni doživljajo svoje korenine in hkrati spremembe v sodobnem času. Organist in zborovodja iz Kanalske doline, Osvaldo Errath, je ganljivo orisal, kako njemu ljubo in milo zveneče ziljsko narečje zamira. S smrtjo slovenskih duhovnikov je leta 2019 v Ukvah izginila slovenska maša, ostaja le še slovensko zborovsko petje – v cerkvi in na nastopih. Čeprav si želi, da bi bila slovenska beseda še dolgo živa, obstaja v njem tiha bojazen, da bo sčasoma samevala le še v knjigah in pesmaricah. Pa morda še pri nekaj posameznikih, ki jih bo v okviru projekta, kot ga je na primer opisal Oskar Müller, zanimivo obiskati in z njihovo pomočjo odkrivati zgodovino krajev.
Mednarodna konferenca o domoljubju nas je celostno nagovorila. Strokovni poudarki in raznolike učiteljske prakse so nam odprli nove poglede in nove ideje. Pričevanja zamejskih Slovencev so nam dala začutiti drugačen slovenski utrip. Prisrčen kulturni program nas je dodatno opogumil, da črpamo iz korenin in se vsakodnevno trudimo graditi slovenstvo danes. Le tako bo narodovo drevo trdno kljubovalo vsem viharjem.
