Čas za Virantovo odločitev
Nov dan, nova vlada. Oziroma za zdaj samo nova mandatarka. V slabih dveh tednih bomo ugotovili, ali bo Slovenija dobila tudi novo vlado. Kljub temu da je Bratuškova dobila 55 glasov podpore (kar je precej več od 46 potrebnih), sestava nove vlade še ni tako avtomatična. Predvsem pa bi v primeru izglasovanja nove ministrske ekipe lahko hujše posledice utrpele nekatere stranke, ki bi to vlado podprle. Medtem ko je že zdaj jasno, da bo Desus vstopil v morebitno novo vlado in da SLS tega najverjetneje ne bo storil, ostaja odprto vprašanje samo še glede ene stranke. Govorimo seveda o Državljanski listi (DL).
Od resetirancev do DL
Virantova stranka je vse od ustanovitve že nekajkrat krenila na različne politične poti. Stranka je nastala iz gibanja resetirancev: to so bili v glavnem ekonomisti in politiki, ki so se v zadnjih mesecih Pahorjeve vlade zavzemali za čimprejšnje predčasne volitve in za resetiranje neučinkovite politike prejšnjega mandata. Gibanje je čez poletje in jesen 2011 izpeljalo nekaj odmevnejših akcij, v njega pa so poleg Gregorja Viranta bili vključeni še kasnejši minister Janez Šušteršič, ekonomist Rado Pezdir in pravnik Marko Pavliha. Nekoliko nepričakovano se je gibanje resetirancev v trenutku, ko je postalo jasno, da bo do predčasnih volitev res prišlo, spremenilo v stranko. Glavno pobudo je pri tem imel Gregor Virant, ki je stranko resetirancev prekrstil v Državljansko listo Gregorja Viranta in kasneje preprosto v Državljansko listo (DL). V predvolilnih napovedih pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je DL uživala precejšnjo podporo (tudi tja do 20 odstotkov po nekaterih anketah), vse dokler ni v javnost prišlo, da je Virant v obdobju, ko je prejemal ministrsko nadomestilo, hkrati prejemal tudi izredno visoke honorarje (v višini več 10 tisoč evrov). Na volitvah je Virant zabeležil podporo, ki je malenkostno presegla 10 odstotkov, a kmalu zatem doživel prvi vidnejši izstop. Po začetni načelni naklonjenosti koaliciji z Jankovićem se je namreč stranka odločila, da v to ne bo šla: takrat je iz stranke izstopil Marko Pavliha. Jankovićev poskus sestavljanja vlade se je izjalovil, DL je šla v pogajanja z SDS, SLS, Nsi in Desusom ter februarja lani je tako nastala nova vladna koalicija. Medtem ko sta Gregor Virant in Janez Šušteršič aktivno vstopila v politično areno, je bil ekonomist Rado Pezdir le zunanji podpornik stranke: ni se odločil za parlamentarno kandidaturo, niti za morebitno mesto v vladi.
Ministrstva s težo
Ob vstopu v vladno koalicijo je DL kot druga največja koalicijska stranka dobila v zakup dve pomembni ministrstvi, ministrstvo za finance in ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Prvi finančnik v državi je postal ekonomist Janez Šušteršič, ki nazorsko spada med t. i. mladoekonomiste oziroma tiste ekonomiste mlajše generacije, ki prisegajo na liberalni pristop po zgledu čikaške šole in nobelovca Miltona Friedmana. Če želimo njihov pogled na ekonomijo in gospodarstvo čim bolj poenostaviti, bi lahko rekli: liberalizacija ekonomije in čim manj države v gospodarstvu. Mladoekonomisti so bili prisotni že v prvi Janševi vladi (takrat z Mičom Mrkaićem najprej in kasneje z ministrom Jožetom P. Damijanom), tokrat pa je liberalna ekonomska teorija prav po Šušteršiču postala glavna politično-ekonomska doktrina. V ta kontekst je spadala naravnanost Janševe vlade k varčevanju in rezom pri javni porabi, predvsem pa sta na Šušteršičevem zelniku zrasla dva ključna projekta z močnim ekonomsko liberalnim predznakom: slaba banka in slovenski državni holding. Cilj obeh je prodaja slovenskega premoženja. Slaba banka naj bi iz bank izločila slabe kredite, ker bi “očiščene” banke bile precej bolj zanimive za strateške kupce: Šušteršič je celo dejal, da bi morali prodati celoten državni delež v bankah. Drugi projekt, Slovenski državni holding, pa bi moral na podlagi klasifikacije državnega portfelja prodati državne deleže v posameznih podjetjih. Če povzamemo, v obeh primerih gre za umik države iz gospodarstva.
Drugi minister s težo, ki je v Janševi vladi zastopal DL, je bil Senko Pličanič, ki je zasedel združen resor za javno upravo in pravosodje. Pličanič je bil v prvi vrsti predvsem pri temah, vezanih na javni sektor, torej predvsem ko je šlo za politiko varčevanja. Pličanič je bil tako med pomembnejšimi tvorci Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je prinesel 4,5 odstotno zmanjšanje plač v javnem sektorju. Igral je tudi pomembno vlogo pri sestavljanju proračunov za letošnje in naslednje leto, ki naj bi prinesla 5 odstotno znižanje mase plač v javnem sektorju. Gre sicer za strašljive številke, predvsem za tiste, ki jih bodo občutili v lastni denarnici: povedati pa je treba, da so vsi omenjeni ukrepi dobili širšo podporo s strani sindikatov (Zujf) in deloma tudi opozicije (proračuna 2013 in 2014): šlo je v bistvu za reforme, ki jih je narekovala Evropa in ki jih je bilo treba izpeljati.
Virantove dileme
V trenutku, ko Virant vstopa v novo koalicijo, ki jo bodo najverjetneje poleg DL sestavljale še Pozitivna Slovenija premierke Bratuškove, SD in Desus, pa se postavlja več vprašanj glede nadaljnjega delovanja Virantove stranke. Razlogov za to je več. SD je na primer že takoj pojasnil, da v vladi noče videti Šušteršiča, ki je tudi podpredsednik DL, na mestu finančnega ministra. Za zdaj je DL na to pristala, celo Šušteršič se je navidezno s tem sprijaznil. Bratuškova pa je v prejšnjih dneh predstavila program, ki je predvsem v ekonomskih izhodiščih skorajda nasproten tistemu, ki ga je do pred kratkim vodil prav Šušteršič: nič slabe banke, nič državnega holdinga, tudi prodaja državnega premoženja ni na prednostnem seznamu nove premierke. V programu Bratuškove pa se je, recimo, znašel dvig nekaterih davkov (npr. DDV), ki se ga je Šušteršič otepal kot hudič križa. Skratka DL se bo morala ob morebitnem vstopu v novo vlado odreči nekaterim od temeljnih postavk, ki jih je doslej zagovarjala. Zaradi tega so nekateri pomembnejši člani stranke že izstopili: to sta storila Tomaž Štih (eden od piscev programa DL) in Dejan Krušec, tesna sodelavca nekdanjega ministra Šušteršiča na ministrstvu za finance. Zelo realna opcija pa je, da bo to storil tudi Janez Šušteršič. Liberalna struja DL, kamor spadajo vsi omenjeni, naj bi namreč že imela v mislih ustanovitev nove desno-liberalne stranke.
Andrej Černic
