“Čas je, da revnim vrnemo besedo”

V okviru 5. svetovnega dneva revnih, ki poteka danes, 14. novembra 2021, na temo Uboge imate vedno med seboj (Mr 14,7), se je papež Frančišek prejšnje dni v Assisiju srečal z reveži iz različnih evropskih držav. “Čas je, da revnim spet vrnemo besedo, saj so njihove zahteve predolgo ostale neslišane”, je poudaril. “Čas je, da odpremo oči, da bi videli, v kakšni neenakosti živijo mnoge družine. Čas je, da zavihamo rokave in z ustvarjanjem delovnih mest ponovno vzpostavimo dostojanstvo. Čas je, da ponovno osupnemo nad resničnostjo stradajočih otrok, ki so prisiljeni v suženjstvo, ki jih premetavajo valovi brodoloma, ki so nedolžne žrtve vseh vrst nasilja. Čas je, da se neha nasilje nad ženskami in se jih spoštuje, ne pa obravnava kot blago. Čas je, da prekinemo krog brezbrižnosti in ponovno odkrijemo lepoto srečanja in dialoga. Čas je za srečanje. Trenutek srečanja. Če se človeštvo, če se mi, moški in ženske, ne naučimo srečati, gremo proti zelo žalostnemu koncu”, je dejal po tem, ko je prisluhnil pretresljivim pričevanjem oseb, ki se spoprijemajo z revščino in trpljenjem. Z njimi se je srečal 12. novembra v baziliki Svete Marije Angelske v Assisiju. Zahvalil se jim je za pogum in iskrenost ter velik občutek za upanje. Izpostavil je tudi evangeljski izraz sprejemanja. “Sprejeti pomeni odpreti vrata, vrata hiše in vrata srca, ter tistemu, ki trka, dovoliti, da vstopi. In da se lahko počuti dobro, ne pa v zadregi.” Sprejemanje ustvarja občutek skupnosti, zavračanje pa zapira v človekov egoizem.

Danes, na 33. nedeljo med letom, pa je Frančišek v vatikanski baziliki med homilijo spregovoril o dveh vidikih zgodovine, ki sta razvidna v evangeliju: današnja bolečina in jutrišnje upanje. Svetovni dan revnih nas poziva, naj se ne obrnemo stran, naj se ne bojimo od blizu videti trpljenja najšibkejših, ki so žrtve krivice in neenakosti v družbi odmetavanja, ki teče hitro, ne da bi jih videla, in jih brezvestno prepušča njihovi usodi. Jezus nas želi odpreti za upanje, nas iztrgati iz tesnobe in strahu pred bolečino sveta. Prav sredi joka revnih se porodi Božje kraljestvo kot mladi listi na drevesu in vodi zgodovino proti cilju, h končnemu srečanju z Gospodom. Kristjani smo klicani, da gojimo jutrišnje upanje tako, da zdravimo današnjo bolečino. Krščansko upanje ni blaženi optimizem tistega, ki upa, da se bodo stvari spremenile, medtem ko sam živi naprej svoje življenje; pomeni vsak dan s konkretnimi dejanji graditi kraljestvo ljubezni, pravičnosti in bratstva, ki ga je vzpostavil Jezus. Bodimo sredi ruševin sveta neutrudni graditelji upanja!

Preberi tudi

Sprejmimo se z ljubečim srcem!

Kristjani in družba

Z očetovim srcem

Kristjani in družba

Z očetovim srcem

01.09.2021
Spletna duhovna misel dr. Bajzka

Tržaška

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme